Obrtniki in podjetniki s političnimi strankami o predvolilnih zavezah

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na sedežu zbornice danes gostila štiri politične stranke (LMŠ, NSi, Naša dežela in Povežimo Slovenijo), ki bodo nastopile na prihajajočih državnozborskih volitvah. OZS je predstavila svoje zahteve obrti in podjetništva, stranke pa svoje programske zaveze. Prav vse so obrtnikom in podjetnikom zagotovile podporo, če bodo v novi vladi.

Predsednik OZS Branko Meh in člani UO OZS so se s predstavniki strank pogovarjali o najbolj perečih problemih, ki bremenijo obrtnike in podjetnike. Predsednik Meh je predstavnike strank povprašal, kaj bodo storile za obrtnike in podjetnike, če bodo v vladi, obenem pa je izpostavil tudi ključne zahteve zbornice, ki se dotikajo trga dela, zdravstvenega, davčnega in izobraževalnega sistema ter zahtevo po debirokratizaciji. Meh je izpostavil tudi zahtevo, da se ponovno imenuje ministra za malo gospodarstvo, ki bi se ukvarjal zgolj z reševanjem težav tega segmenta gospodarstva. »Imamo specifične potrebe in probleme, zato bi morali imeti ministra za malo gospodarstvo ali vsaj državnega sekretarja za to področje.« Zanimale so ga tudi rešitve na področju energetske in ukrajinske krize.

LMŠ bi takoj uredila problematiko regresnih zahtevkov

Šarec je poudaril, da se aktualna vlada hvali z gospodarsko rastjo, toda opozarja, da je inflacija visoka. »S tem se bo ukvarjala naslednja vlada,« je poudaril in dodal: »Vsekakor bi bila prva naloga po volitvah, da se problematika regresnih zahtevkov reši. Spremenili bomo tisto ključno besedo v zakonu. Ne obljubljamo veliko, pri tem pa obljubimo, da se bomo angažirali. Ker resnično ni prav, da zaradi neke napake, nezgode ali česarkoli gre podjetje v stečaj. Ni pravično niti pošteno. Zavedamo se, da je malo gospodarstvo tisto, ki pomembno prispeva k BDP. To zahtevo bomo dali tudi v koalicijsko pogodbo. So pa še druga vprašanja, ki so vezana na globalno dogajanje. Gre za cene energentov. Cene goriv se sedaj regulirajo, toda manevrski prostor je še v trošarinah in v selektivnem DDV-ju. S tem ima težave tudi kmetijstvo«.

V pogovoru so se dotaknili tudi ukrajinske krize. Šarec se ne boji pomanjkanja energentov. »Zagotovo nas bo to prizadelo, neposredno in posredno preko zahodnega trga. Tukaj bo glavno težišče reševanja problematike za naslednjo vlado – cene surovin, cene žita bodo šle navzgor. Zagotovo bo glavna naloga zagotoviti alternativo, predvsem pri plinu. Če bo dovolj alternativnih virov, bo cena nižja, sicer pa bo višja,« je še poudaril Šarec, ki se strinja, da bi bilo treba urediti zbornično financiranje, kar bodo tudi odločno podpirali. Predstavniki stranke LMŠ so ob robu srečanja izrazili prepričanje, da bodo del nove vlade in da bodo lahko zadeve premaknili.

Danijel Lamperger, direktor OZS, je poudaril, da imamo zgodovinsko brezposelnost in predstavnikom LMŠ zastavil vprašanje: »Čas je, da se po 15 letih lotimo prenove delovno-pravne zakonodaje, ki mora biti bolj fleksibilna. Kaj boste storili na tem področju?« je zanimalo Lampergerja. Šarec je odgovoril, da je to stvar politične volje. Član UO OZS Bojan Železnik pa je poudaril, da je LMŠ bila edina stranka, ki je izpolnila obljubo in imenovala državnega sekretarja za malo gospodarstvo. Izpostavil je problem delovne sile, ki je v Sloveniji še vedno primanjkuje, navkljub nizki brezposelnosti. »Polovica ljudi, ki ne dela, res ne more delati. Druga polovica pa bi lahko delala, zato je treba pogledati, zakaj so tam.«

Na vprašanje Ivana Meha, podpredsednika OZS, ali bi znižali prispevke na plače, je Šarec odgovoril: »Prizadevamo si za davčno prestrukturiranje, a za bolj celostno, kot se lotevajo sedaj. Treba je gledati tudi na javne finance. Tale predvolilni bombonček se ne bo dobro izkazal.« Na težke razmere v gostinstvu pa je opozoril Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS. »Potrebujemo sogovornika, kar se je izkazalo v minulih dveh letih v času epidemije. Zato potrebujemo ministrstvo za malo gospodarstvo. Najbolj kritična je kadrovska problematika. Takoj bi bilo potrebno pristopiti k reševanju tega problema. Začeti moramo pri mladih, naš izobraževalni sistem je zastarel. Tudi pri nas bi lahko imeli centre za izobraževanje, za zgled so nam lahko sosednje države,« je izpostavil Cvar, ki ocenjuje, da v gostinski panogi trenutno primanjkuje okrog 10 tisoč ljudi.

Nova Slovenija bo še naprej uresničevala zahteve slovenske obrti in podjetništva

Predsednik OZS Branko Meh je uvodoma pohvalil dosedanje sodelovanje s stranko NSi, ki je v svoj program uvrstila zahteve slovenske obrti in podjetništva. Prvak stranke NSi Matej Tonin je ocenil, da je vlada v času epidemije naredila veliko in da jih nekaj izzivov še čaka. »Deset protikoronskih paketov ne bi bila sposobna spisati nobena druga vlada. Tudi ministri smo sodelovali pri pripravi posameznih zakonov. Bistveno je, da je prišla pomoč do ljudi in gospodarstva čim prej. Številke so zgovorne, imamo rekordno zaposlenost in rekordno gospodarsko rast.« Tonin je izpostavil tudi zakon o dohodnini, po zaslugi katerega bomo imeli višje neto plače. »Ta zakon si želimo ohraniti. Želimo tudi prenoviti delovno-pravno zakonodajo. Zakoni morajo iti v smeri, da delovno sposobni ljudje morajo delati, ne pa izkoriščati socialne transferje. Če si brez dela tri mesece, moraš sprejeti delo, ki je nižje od stopnje izobrazbe. To je edini način, da se bo ljudem splačalo delati, ne pa izkoriščati socialne transferje,« je poudaril Tonin. In dodal: »Mi smo vaša roka v parlamentu. Podpiramo tudi vajeniški sistem, vendar pa ne podpiramo niti ministra niti državnega sekretarja za malo gospodarstvo. Pomembno je, da so ministri politično močni, tam se lahko zgodijo spremembe. Sama funkcija ne bo prinesla rezultatov, če vlada temu ne bo naklonjena. Nihče od vas se ni pritoževal, da nima dostopa do ministrov. To se mi zdi mnogo bolj pomembno, da je vlada naklonjena predlogom in idejam OZS.«

Tega problema, da so na zavodu tudi delovno sposobni ljudje, se zaveda tudi predsednik OZS Branko Meh, ki pričakuje, da bodo na tem področju naredili premike.  Obenem je izpostavil tudi neenak položaj upokojenih obrtnikov, saj ti ne morejo obdržati polne pokojnine, čer se odločijo za nadaljevanje dejavnosti po upokojitvi.

Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri OZS, je poudaril, da je potrebno urediti sistemsko financiranje zbornic, saj te ščitijo gospodarstvo. Podjetnik Bojan Železnik pa je izpostavil težave v avtomobilski industriji zaradi pomanjkanja sestavnih delov. V njegovem podjetju trenutno stojijo linije za Fiat, BMW in Volkswagen. Članica UO OZS Katarina Hohnjec je izpostavila težave s pomanjkanjem delovne sile. »Kader, ki ga izšolamo v Sloveniji, moramo znati obdržati. Ni rešitev zgolj v tem, da delovno silo uvažamo,« je izpostavila Hohnjec. V zvezi s kadrovsko problematiko pa je Tonin dejal: »Po eni strani je vedno manj mladih, po drugi strani pa je vse več priložnosti zanje v tujini. Pri tem sta pomembni dve stvari – kvaliteta življenja in plača.« Tudi v NSi so izpostavili, da bodo vztrajali pri zakonu o dohodnini, da bodo višje neto plače zaposlenih.

Jožef Horvat iz NSi pa je priznal, da niso na področju regresnih zahtevkov naredili nič. »Na tem področju moramo delati naprej, toda ukvarjali smo se z reševanjem gospodarstva zaradi posledic covida. Leta 2017 naj je takratna vlada povozila, je pa to ena prvih nalog, ki nas čaka.«

Naša dežela za prenovo šolskega sistema

»Osebe iz gospodarstva nam sporočajo, da si ne želijo delitve na leve in desno. Od nas pričakujejo, da bomo sestavili takšno koalicijo, da bomo bolj enotno sprejemali odločitve. Ustanovili smo stranko, ki želi presegati te politične delitve. Kolateralna škoda pa so ljudje,« je uvodoma poudarila prvakinja stranke naša dežela Aleksandra Pivec.

Po besedah Pivčeve je stranka pripravila program za celovito prenovo šolskega sistema. »Že na področju osnovne šole zgrešimo, ker usmerjamo otroke v gimnazije, v družboslovje, na drugi strani pa nimamo obrtnih poklicev. Podpiramo tudi princip vajeništva, pri čemer moramo slediti potrebam na trgu dela. Osnovnošolske otroke moramo usmerjati v te poklice, brez da bi jih pri tem stigmatizirali.« Stranka Naša dežela zagovarja tudi ustanovitev ministrstva za malo gospodarstvo ali vsaj na ravni državnega sekretarja. Ocenjuje tudi, da je premalo ukrepov za pomoč start up podjetjem. »Premajhno pozornost se namenja tudi samooskrbi. O tem se pogovarjamo samo v predvolilnem obdobju, v preteklosti smo zanemarjali kmetijstvo, pozidali smo veliko kmetijskih zemljišč,« je še poudarila.

Dejan Podgoršek, generalni sekretar stranke Naša dežela, je poudaril, da smo priča inšpekcijski represiji. Prvi pregled inšpektorja mora biti po njegovem svetovalne narave. Stranka Naša dežela se zavzema tudi za ustanovitev posebnih skladov za odpravnine, po vzoru sosednjih držav. Zagovarjajo tudi zahtevo zbornice, da bi upokojeni obrtnik, ki se je odločil za nadaljevanje dejavnosti po upokojitvi, še naprej ohranil polno pokojnino in plačeval prispevke.

Predsednik OZS Branko Meh pa je dejal, da bi moral imeti štiriletno vajeniško šolo, na ta način bi se več staršev odločilo, da bi dali svoje otroke v vajeniški sistem.

Pivčeva je obenem poudarila, da stranka zagovarja fleksibilnejšo delovno-pravno zakonodajo. Ocenjuje tudi, da brez prihoda tuje delovne sile žal ne bo šlo. »Žal smo razvrednotili delo, tako da se bolj splača biti na socialni podpori,« je poudarila Pivčeva. Stranka si želi tudi učinkovitejšo mrežo podpornega okolja v tujini, kot to predlaga OZS. Aleksandra Pivec je še izpostavila, da je treba vzpostaviti lesno-predelovalne verige. »V strategiji SIDG imamo namreč štiri lesno-predelovalne centre, vendar niso zgradili še niti enega,« je poudarila in dodala, da jo je poseg v to področje najbrž stal položaja.

Povežimo Slovenijo za fleksibilnejši trg dela

Alojz Kovšca, podpredsednik stranke Konkretno in predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo, je poudaril, da je Slovenija premajhna, da bi si lahko privoščili politično razdeljenost. Zato si želi, da bi vlado sestavljale leve in desne stranke. Tudi Meh je ob tem poudaril, da bi morale vse stranke sodelovati in se ne izključevati vnaprej.

Kovšca je na srečanju izpostavil pomembno vlogo delodajalskih organizacij. »Prav bi bilo, da imajo vse organizacije, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, nek prispevek za zastopanje. Država lahko poskrbi za podjetja tudi tako, da podpira asociacije, ki podpirajo podjetja,« je dejal Kovšca in izpostavil tudi idejo o decentralizaciji in ustanovitvi pokrajin. »Največjo škodo gospodarstva je prinesla politizacija na lokalni ravni. Imamo zgodovinsko priložnost, da se o malem gospodarstvu odloča na regionalnem nivoju in da o tem odločajo kadri, ki smo jih mi izobrazili,« meni Kovšca. Poudaril je, da je treba rešiti regresne zahtevke in da je to prva stvar, ki se je bo lotil.

Predsednik Meh je izpostavil tudi problem pomanjkanja kadra, po drugi strani pa je še veliko delovno sposobnih ljudi na zavodu za zaposlovanje. Kovšca je dejal, da je treba prevetriti politiko zavodov za zaposlovanje. »Lahko bi jih prevzeli tudi delodajalci, če so zadeve pravno tako urejene. Nemogoče je, da so nekateri trajno na zavodu. Imamo strukturno brezposelnost,« je dodal Kovšca. Obenem pa meni, da je nujno zagotoviti fleksibilnejši trg dela. »V primeru krize bi se moral delodajalec rešiti bremena plač, zato bi bilo smiselno ustanoviti sklad za odpravnine,« je prepričan Kovšca.

Danijel Lamperger, direktor OZS, je poudaril pomen izvoza v sosednje države. »Vendar pa nimamo v Avstriji, Nemčiji in Italiji nobenega predstavništva, ki bi našim obrtnikom in podjetnikom pomagalo na teh trgih. Potrebujemo resne podporne mreže na teh trgih,« je dodal Lamperger. Kovšca je odgovoril, da ni treba duplirati z agencijami nečesa, kar stanovske organizacije že sicer počnejo. Vsako ustanavljanje novih agencij je po mnenju Kovšce brezpredmetno. Tako kot LMŠ in Naša dežela pa tudi Kovšca podpira idejo o ustanovitvi ministrstva za malo gospodarstvo.

Glede energetske krize je Kovšca dejal, da je bistveno, da sledimo EU in se striktno držimo dogovorov v zvezi z ukrepi za reševanje energetske krize. »Energetska politika v Sloveniji je bila vodena precej nekonsistentno. Najprej bi poskrbel za prebivalce in to se poskrbi s subvencijami. Za gospodarstvo bi poskrbel z razbremenitvami in s posebnimi olajšavami za prehod na druge stabilnejše energetske vire.«

Kar zadeva ukrajinsko krizo, pa bi Kovšca vsem obrtnikom in podjetnikom pomagal s premostitvenimi krediti SID banke. Pri iskanju novih trgov pa bi jim po mnenju Kovšce morala pomagati zbornica, ki bi od države dobila določen vir financiranja.

OZS se bo v prihodnjih dneh sestala še z drugimi strankami, ki bodo kandidirale na državnozborskih volitvah.