Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Čakanje na delo v turizmu, gostinstvu in cestnem potniškem prometu junija 2020

22. MAJ 2020  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 (ZIUOOPE) za delodajalce v gostinstvu, turizmu ter cestnem potniškem prometu za junij 2020 prinaša ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

ZIUOOPE je bil ta teden sprejet na Vladi. Obravnava na odboru in v DZ ga še čaka, zato spodaj zapisano izhaja iz ZIUOOPE, ki je bil sprejet na Vladi. Dodatna pojasnila so dodana za lažje razumevanje in so plod razumevanja ZIUOOPE avtorice tega bloga, ki je bila tudi članica pogajalske skupine.

Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa pa ni združljiv z ukrepom čakanja na delo v turizmu in gostinstvu.

Upravičeni delodajalci:

Delodajalci z glavno dejavnostjo:

- 55.10 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov

- 55.20 – Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje

- 55.30 – Dejavnost avtokampov, taborov

- 56.10 – Dejavnost restavracij in druga strežba jedi

- 79 – Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti

- 82.30 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

- 90.020 – Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje

- 90.040 – Obratovanje objektov za kulturne prireditve

- 92.001 – Dejavnost igralnic

- 49.391 – Medkrajevni in drug cestni potniški promet

ter nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in

- če je nad njim uveden postopek stečaja.

Glavna dejavnost:

Uredba o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije v 13. členu določa, da je glavna dejavnost poslovnega subjekta lahko le ena od registriranih dejavnosti poslovnega subjekta ali dejavnost, določena z zakonom ali drugim predpisom, s katerim ali na podlagi katerega je poslovni subjekt ustanovljen, ali z aktom o ustanovitvi. Glavna dejavnost enote poslovnega registra je dejavnost, s katero enota poslovnega registra ustvarja ali bo ustvarjala pretežni del dodane vrednosti. Če podatka o dodani vrednosti ni ali ga ni mogoče določiti, se namesto tega upošteva dejavnost, ki ustvarja ali bo ustvarjala največji prihodek ali zaposluje ali bo zaposlovala največje število oseb. Pri določitvi glavne dejavnosti se ne preverjajo pogoji za opravljanje dejavnosti, določeni s predpisi. Glavna dejavnost dela poslovnega subjekta je lahko le ena od registriranih dejavnosti poslovnega subjekta.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Nadomestilo plače delavcu in sredstva povrnjena delodajalcu:

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače. Ta višina nadomestila plače velja za vse delavce, ki delajo pri upravičenih delodajalcih, četudi delodajalec ne bo uveljavljal ukrepa.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače (to je 80 % od 80 % = 64 %) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR bruto I). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije RS, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Obveznosti delodajalca:

- delavcu mora v roku izplačati nadomestilo plače,

- ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,

- če delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti ZRSZ,

V primeru kršitve mora prejeta sredstva vrniti v 3x višini.

Preberite tudi:

Pišite nam