Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Čakanje na delo in odsotnost zaradi višje sile po ZIUZEOP (dopolnjeno 4. 5.)

04. MAJ 2020  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Mega anti korona zakon (ZIUZEOP) velja od 11. aprila do 31. maja 2020, izjemoma do 30. 6. 2020.

Uvodoma opozarjam, da je za bralca in za pravilno interpretacijo zelo pomembno poznavanje ZIUPPP (Ur. l. RS, št. 36/2020), ki velja od 29. marca dalje in ZIUZEOP (Ur. l. RS, št. 49/20). Slednji namreč ZIUPPP v določenih delih bistveno spreminja. Od 1. 5. dalje pa veljajo tudi spremembe ZIUZEOP (ZIUZEOP-A).

Ureditev za čakanje na delo in opravičeno odsotnost zaradi višje sile velja od 13. 3. do 31. 5. 2020.

Označeno z rdečo so spremembe na podlagi ZIUZEOP-A.

 

I. ČAKANJE NA DELO (POSLOVNI RAZLOG IN VIŠJA SILA)

 

Kaj zakon šteje za višjo silo?

- varstvo otrok zaradi zaprtja šol in vrtcev in drugi objektivni razlogi,

- nezmožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza,

- zaprtje mej s sosednjimi državami.

Dodatno se za višjo silo šteje karantena v tuji državi (stališče ZZZS).

 

Kateri delodajalci bodo lahko uveljavljali celotno povračilo nadomestila plače od 13. 3. - 31. 5.?

Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

– neposredni ali posredni proračunski uporabnik državnega oz. občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,

- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.

So pa upravičene humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogojev.

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Prihodki iz tega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Ti pogoji za delodajalca veljajo tudi za opravičeno odsotnost delavcev zaradi višje sile!

Denarna pomoč

Kdaj delodajalec delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati?

- Če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.

- Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge. Pojasnilo FURS: Do ukrepa ne bodo upravičeni delodajalci, ki niso izplačali plač in niso imeli obveznosti predložitve REK-1 obrazca in tudi delodajalci, ki so plače izplačali, pa davčnemu organu niso predložili REK-1 obrazca.

- Če je nad njim uveden postopek stečaja.

Kako delodajalec delavca napoti na čakanje na delo?

Delodajalec napoti delavca na čakanje na delo s pisno odredbo. Le-ta je tudi priloga k vlogi na ZRSZ.

V odredbi delodajalec določi obveznost delavca, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo tudi v času izvajanja ukrepa, če to zahtevajo potrebe delovnega ali proizvodnega procesa (npr. dodatna naročila). Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 dni v tekočem mesecu (kaj točno to pomeni, čakamo pojasnilo ZRSZ). Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

 

Kako delodajalec delavcu odobri odsotnost zaradi višje sile?

Po mojem mnenju je najbolj primerno, da delavec delodajalcu da vlogo (opiše stanje), delodajalec pa mu odsotnost odobri zaradi višje sile z ugotovitvenim sklepom. To lahko tudi pomeni, da delodajalec delavcu odsotnosti zaradi višje sile ne odobri, če mu potrebe delovnega procesa tega ne dopuščajo. Na drugi strani ga pa ne omejuje, da ne bi smela oba starša, zaposlena v istem podjetju, biti doma, eden zaradi čakanja iz poslovnega razloga, drugi zaradi višje sile (razlogi so lahko različni in povsem utemeljeni).

 

Kakšne roke in postopek mora delodajalec spoštovati, da bo upravičen do povračila nadomestila plače?

Vlogo bo delodajalec vložil na ZRSZ samo elektronsko v 8 dneh od napotitve delavca na čakanje ali od dneva opravičene odsotnosti zaradi višje sile. Preberite nujno obvestilo o vložitvi vlog do 8. 5. 2020.

Več o vlogi na ZRSZ preberite tukaj.

Kakšna bo višina nadomestila plače za delavca in koliko in kdaj bo delodajalec dobil povrnjeno od države?

Za čakanje na delo iz poslovnega razloga in višje sile po ZIUZEOP znaša nadomestilo plače 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača. To pomeni, da bo nadomestilo plače delavca, ki prejema minimalno plačo, 100 %.

Država bo povrnila Izplačana nadomestila plač in prispevke za socialno varnost od 13. marca - 31. maja 2020. Je pa nadomestilo, ki ga bo država delodajalcu povrnila, omejen navzgor z zneskom povprečne plače v RS, preračunane na mesec (1.753,84 EUR bruto). Prispevki pa so oproščeni največ od nadomestila plače, vendar največ do višine povprečne plače za 2019 v RS, preračunane na mesec. Če je delavčevo 80 % nadomestilo plače višje 1.753,84 EUR bruto, je razlika strošek delodajalca.

Četudi delodajalec ne bo koristil ukrepa povračila nadomestila (npr. ker ne bo imel upada prihodkov), mora delavcem izplačati nadomestilo plače v višini 80 % in ne manj kot minimalno plačo.

Povračilo nadomestila se izplačuje mesečno, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Izvedba: Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače, morajo za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddati REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo (vir. FURS).

Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec vpiše v polje M01, nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile pa v polje M02 (vir. FURS).

Delodajalec o izplačanih nadomestilih, za katere je oproščen plačila vseh prispevkov, predloži ločen obračun, v katerem prispevke (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (delodajalec mora obračunati in plačati akontacijo dohodnine). Če je z nadomestilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, za slednja ne velja oprostitev plačila prispevkov; te prispevke delodajalec poroča v stolpcu »Za plačilo«. Za izplačila plače in nadomestila plače, za katere se ne prizna oprostitev, se predloži ločene obračune, na uveljavljen način (šifre vrste dohodka REK-1 1001, 1091; PNiPD 5550). Uvedene so nove šifre vrste dohodka: REK-1: 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije PniPD: 5552 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije za delodajalce, ki niso plačniki davka (vir: FURS).

So za delodajalca kakšne omejitve?

- delodajalec lahko odredi čakanje na delo vsem delavcem (tudi varovanim kategorijam),

- dopustno je odrediti čakanje na delo, četudi imajo delavci pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa višek ur,

- delavci ne rabijo najprej izrabiti lanskega letnega dopusta, šele nato so lahko napoteni na čakanje na delo,

- delodajalec med čakanjem in po zaključku čakanja na delo ni omejen glede odpuščanja delavcev.

Sankcije za delodajalca:

Če delavcem ne izplačuje neto nadomestila plače, če odreja nadurno delo in če o rotaciji delavcev na čakanju (da novega ali nekoga pokliče nazaj na delo) ne obvesti ZRSZ, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v 3-kratni višini + to je prekršek (globa od 3.000 – 20. 000 eur).

Preberite tudi:

Pišite nam