Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Ukrepi v pravo smer, megazakon pa potrebuje določene spremembe

31. MAREC 2020  |   Mira Črešnar

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je že večkrat javno poudarila, da gredo ukrepi vlade v pravo smer. Ocenjujemo pa, da je zakonski protikorona paket izjemno kompleksen in potrebuje določene spremembe, da bodo cilji, ki jih vlada želi doseči, tudi dejansko doseženi.

 

“Dejstvo je, da je država z ukrepi pokazala, da nam želi pomagati ohraniti naša podjetja in delovna mesta. Predlagamo pa določene spremembe zakona, da bodo do pomoči upravičeni vsi oziroma jim pomoči države ne bo treba vračati. Ukrepi morajo biti življenjski, prav tako pa morajo biti stimulativni za obrtnike in podjetnike, da bodo po koncu epidemije ustvarjali presežke in ne bodo zaradi tega kaznovani,” poudarja predsednik OZS Branko Meh.

 

Tudi člani Upravnega odbora OZS, obrtniki in podjetniki, so se na včerajšnji seji strinjali, da jim gre država naproti. “Imeli smo hiperinflacijo in gospodarsko krizo. A prvič v naši zgodovini se je zgodilo, da nam je država dejansko priskočila na pomoč,” je na seji med drugim izpostavil podjetnik Bojan Železnik.

 

OZS predlaga spremembe predlaganega Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 (predstavljamo le nekaj najnujnejših)

 

1. Zakon določa, da so do pomoči za delavce na čakanju doma upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju ne bodo dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. 

Menimo, da zakon ne sme siliti delodajalcev v to, da bodo poskušali doseči vsaj 20 % upad prihodkov le zato, da bodo upravičeni do povračila nadomestila plače za delavce, ki so bili na čakanju na delo oz. da ga ne bodo morali vračati.Po zaključku epidemije je treba gospodarstvo spodbujati k novemu zaposlovanju in ustvarjanju čim več prihodkov. 

 

2. V zakonu je določeno, da ni upravičen do temeljnega dohodka, kdor ima na dan uveljavitve tega zakona neplačane zapadle davčne obveznosti. 

Opozarjamo, da ti, ki bodo upravičeni do temeljnega dohodka, ne poslujejo že od 13. 3. dalje in so lahko že v tem času postali davčni dolžniki. Predlagamo, da se določi nek znesek, ki ga lahko upravičenec dolguje ali pa da se določi drug presečni datum. 

 

3. Zakon določa, da mora delodajalec vrniti vsa prejeta sredstva v 3-kratni višini, če delavcem ne izplača neto nadomestila plače, odreja nadurno delo ali ne obvesti ZRSZ o pozivu delavca na delo ali o prenehanju obstoja višje sile. Poleg tega je delodajalec v prekršku in mu grozi globa v višini od 3.000 do 20.000 evrov.

Vračilo v 3-kratni višini prejetih sredstev za vse delavce je prehuda kazen (poleg globe). Zato predlagamo, da je delodajalec ob navedenih kršitvah dolžan vrniti le prejeta sredstva za delavce, pri katerih je kršitev nastala (in ne za vse delavce).

 

4. Zakon določa, da nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v RS.

Omejevanje višine nadomestila navzgor in navzdol se ne zdi pravično do delavcev, zato naj se ta omejitev odpravi. Vsak delavec naj prejme nadomestilo v višini 80 % osnove. Delodajalci bodo zaradi nelikvidnosti (naročniki ne plačujejo že zapadlih računov) imeli težave z zalaganjem nadomestila. Predlagamo, da se vzpostavi mehanizem, da bo ZRSZ nadomestilo izplačeval direktno delavcem ali pa naj delodajalcem nakaže akontacijo. Glede na vse te obremenitve predlagamo, da država povrne še dohodnino. Predlagamo tudi, da država delodajalcem povrne sorazmerni del regresa za leto 2020 za obdobje, ko bodo delavci na čakanju na delo.

 

5. Zakon določa, da mora delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Predlagamo, da se krizni dodatek krije iz sredstev proračuna.

 

6. Za pridobitev pomoči samozaposlenih v obliki mesečnega temeljnega dohodka, zakon določa, da je potreben bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti, torej če gre za vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 ali za vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v aprilu in maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020. 

Po našem mnenju je primerjava s februarjem napačna. Marsikje je februar sezonsko slab mesec, zlasti če upoštevamo, da so v tem mesecu šolske počitnice in je veliko odsotnih z dela. Ravno tako je nesmiselno podajanje izjave za drugo polletje (torej ugibanje za naprej). Zakon ne sme siliti samozaposlenih v to, da ne bodo skušali doseči več kot 20 % rasti prihodkov v drugem polletju le zato, da jim ne bo treba vračati temeljnega dohodka in plačanih prispevkov.

 

Dodatni predlogi

 

Predlagamo še, da se omogoči tudi odlog obveznosti iz lizing pogodb. Navedene storitve morajo biti za kreditojemalce/lizingojemalce brezplačne. Država naj subvencionira tudi najemnine poslovnih prostorov, z občinami pa naj se dogovori za zmanjšanje NUSZ.

 

Zaradi negotovih razmer je v zadnjem obdobju prišlo do odpuščanj delavcev iz poslovnega razloga. Ob sedaj znanih ukrepih bi marsikatero podjetje v tej situaciji delavca obdržalo. V OZS zato predlagamo, da se uvede možnost preklica prijav delavcev na ZRSZ od 13. 3. 2020 dalje. Tudi espejem, ki so iz strahu pred dolgovi zaprli svojo dejavnost, naj se omogoči vrnitev v prvotno stanje (v aktivni s.p.), da bodo tudi oni deležni pomoči s strani države.

 

 

 

Preberite tudi:

Pišite nam