![Prijava](/assets/prijava-zaklenjeno-3feb3e47ddb8dbe5e388dda631c1d0795e41eb35c895a1e37d0d92c069116e8a.png)
Pogosta vprašanja in odgovori - koronavirus
Avtor: Maja Rigač
1. Kakšni mehanizmi/ukrepi države so na voljo, ko ima podjetje izpad prihodkov, zmanjšanje naročil, odpovedi dogodkov (poroke,…) zaradi koronavirusa?
Pristojna ministrstva pripravljajo ukrepe. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS je pripravilo predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki je še v usklajevanju in še ni sprejet.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pripravilo 8 ukrepov za zmanjšanje posledic širjenja novega koronavirusa v gospodarstvu
2. Kakšne možnosti ima delodajalec, ko nima dela za delavca (npr. v gostilno več ne zahajajo gosti zaradi možnosti okužbe koronavirusa)?
Delodajalec ima v tem primeru možnost odrediti drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela brez soglasja delavca, a le za čas trajanja izjemnih okoliščin. Priporočila in pojasnila ter dodatne informacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki se nanašajo na nadomestilo zaradi odsotnosti z dela so dostopna na spletni strani ministrstva za delo.
- Delo na domu;
- Čakanje na delo doma;
3. Kakšno je nadomestilo plače v primeru, da delavec ostane doma zaradi koronavirusa?
Ob trenutno veljavni zakonodaji ima delodajalec vsaj tri možnosti:
- V primeru, da osebni zdravnik delavcu odredi izolacijo, le-temu pripada nadomestilo plače, ki se od prvega dne zadržanosti dalje izplačuje v breme ZZZS in ni strošek delodajalca. Nadomestilo prvih 90 dni znaša 90 %, nadalje pa 100 %.
- Delodajalec lahko delavcem tudi omogoči delo od doma. Ob tem obstaja sicer nekaj zakonskih zahtev (obvestilo IRSD, pogodba o zaposlitvi za delo na domu, ....),.V tem primeru mora delodajalec delavcu izplačati plačo.
- Zakon o delovnih razmerjih (137/6. člen) pa tudi omogoča, da v primeru višje sile, tveganje nosita delodajalec in delavec. To pomeni, da če delavec zaradi višje sile ostane doma zaradi, mu pripada 50 % nadomestilo plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Ta ukrep verjetno pride v poštev predvsem za delavce, katerih narava dela ne omogoča dela od doma, če se koronavirus šteje za višjo silo.
- Možnost pa je še čakanje na delo doma (138. člen ZDR-1) zaradi poslovnega razloga z namenom ohranjanja zaposlitve. V tem primeru pa ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.
4. Kje lahko delodajalec dobi vzorce odredbe za čakanje na delo doma?
Naročite lahko na spletni strani www.svetovanje.si
5. Kakšen je postopek, če ima delodajalec zaposlenega italijanskega državljana, ob prehodu meje. Kateri dokumenti so potrebni za prehod meje, da bo zadostovalo mejnim kontrolam?
Vlada je na dopisni seji (11.3.2020) sprejela sklep, da se bo na mejni črti oziroma v bližini mejne črte med Slovenijo in Italijo 11. marca 2020 začela izvajati kontrola vstopa v Slovenijo.
Kontrola vstopa na meji se bo izvajala pri osebah, ki niso slovenski državljani oziroma v Republiki Sloveniji nimajo prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Preverjali bodo, ali imajo osebe potrdilo o negativnem izvidu na SARS-CoV-2 (COVID-19), ki jim ga je izdal pristojni organ. Potrdilo bo moralo biti v slovenskem, angleškem ali italijanskem jeziku in ne bo smelo biti starejše od treh dni. Osebi, ki ne bo imela ustreznega potrdila, se bo lahko prepovedal vstop na območje Republike Slovenije. Kontrola vstopa se ne bo izvajala za tovorni promet.
Minister za zdravje bo za podrobnejšo izvedbo tega sklepa izdal odredbo, v kateri bo med drugim opredeljena tudi ura, kdaj se bo kontrola vstopa začela izvajati.
Priporočamo, da ima delavec pri sebi pogodbo o zaposlitvi in kopijo obrazca M1.
6. Kaj naj delodajalec stori v primeru suma okužbe zaposlenega?
Pristojne institucije svetujejo, da naj delodajalec, v primeru, da kateri od zaposlenih, ki je bil v pokrajinah s potrjenimi primeri okužbe s koronavirusom (COVID-19), zazna povišano temperaturo nad 38 in kašlja, zaposlenemu predlaga, da po telefonu kontaktira osebnega zdravnika ali dežurne zdravstvene službe, ki bodo podale navodila za nadaljnje ukrepanje. V kolikor to dopušča narava dela mu delodajalec lahko odredi delo na domu ali čakanje dela na domu.
Še več vprašanj in odgovorov bomo v prihodnje objavili na spletnih straneh SVETOVANJE.SI