Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov

Zaradi podnebnih sprememb se vse pogosteje soočamo z nenadnimi in intenzivnimi vročinskimi valovi, ki pomembno vplivajo na delovne razmere, zlasti na delovnih mestih na prostem. Dolgotrajna vročina, visoke temperature, izpostavljenost soncu in povečana relativna vlažnost zraka pomenijo resno tveganje za varnost in zdravje delavcev, še posebej pri fizično zahtevnih delovnih nalogah v dejavnostih, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in komunalne dejavnosti.

Zagotavljanje ustreznih delovnih razmer v času vročinskih valov je postalo pomemben del sistema varnosti in zdravja pri delu. Delodajalci so dolžni prepoznati tveganja, ki izhajajo iz dela v vročini, ter sprejeti ustrezne preventivne varnostne in zdravstvene ukrepe, delavci pa morajo ta navodila dosledno upoštevati. Pravne podlage za to določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD‑1), ki delodajalce obvezuje tudi k pripravi izjave o varnosti z oceno tveganja.

V Sloveniji se je strokovna razprava o vplivu vročinskih valov na zdravje ljudi začela intenzivneje leta 2017, vprašanje vpliva ekstremne vročine na varnost in zdravje pri delu pa je v ospredje stopilo po letu 2020. Pomemben korak je predstavljala objava slovenskega prevoda smernic Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu Vročina pri delu – smernice za delovna mesta leta 2023 ter dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih poleti 2025, ki vključuje tudi določbe za delo na prostem pri temperaturah nad 30 °C.

Ker se je v praksi pokazala potreba po bolj konkretnih in časovno opredeljenih navodilih za ukrepanje ob ekstremnih toplotnih obremenitvah, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov. Vodnik se zgleduje po dobrih praksah sredozemskih držav, ki se s tovrstnimi razmerami soočajo že dlje časa, obenem pa upošteva podnebne, organizacijske in pravne razmere v Sloveniji.

Posebnost vodnika je osredotočenost na postopek ukrepanja – torej na vprašanje, kdaj je treba začeti izvajati posamezne vrste ukrepov za preprečevanje ali obvladovanje vplivov vročine na delavce na prostem. Pri tem se vodnik naslanja na obstoječe smernice EU‑OSHA ter na sistem vremenskih opozoril in napovedi kazalnika toplotnega okolja UTCI, ki jih objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Vodnik je namenjen predvsem delodajalcem in strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu kot praktična pomoč pri izvajanju zahtev ZVZD‑1, z namenom zmanjševanja tveganj, povezanih s čezmernimi toplotnimi obremenitvami delavcev na prostem, ter zagotavljanja varnejših in bolj zdravih delovnih razmer v vse bolj vročih poletnih mesecih.

Vir: MDDSZ