Zadnje čase se na nas obračajo člani z vprašanjem, ali je nošenje mask v zaprtih prostorih (denimo trgovinah) trenutno predpisano. Nadalje jih zanima tudi, ali je opustitev te obveznosti (če obstaja), lahko sankcionirana s strani pristojnih organov.

Glede na množico informacij, ki krožijo po medijih in na socialnih omrežjih, ne preseneča, da so obrtniki in podjetniki zmedeni in ne vedo, kaj drži. V nadaljevanju bom predstavila trenutno veljavno pravno podlago za ukrep nošenja mask z ozirom na prakso[1] Ustavnega sodišča RS[2].

Pravna podlaga

Skladno s trenutno veljavnim Odlokom o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2[3], je uporaba zaščitne maske obvezna[4]:

- pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih[5] in

- pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra, in v osebnih vozilih[6].

Odlok je bil sprejet na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih[7] in sicer na podlagi prvega odstavka 39. člena ter prvega odstavka 9. člena ZNB. Odlok zaenkrat še ni bil predmet presoje s strani USRS.

Presoja s strani Ustavnega sodišča RS

USRS pa je v preteklosti presojalo skladnost 39. člena ZNB – točneje 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB – z Ustavo RS, medtem ko se do Odloka (oz. njegovega predhodnika, ki je obravnaval vsebinsko podobno področje) zaenkrat še ni vsebinsko izreklo[8]. Zato ne drži stališče, da je USRS razveljavilo Odlok (oz. vsebinsko enak odlok, ki je prenehal veljati) in odločilo, da ukrep nošenja mask ni skladen z Ustavo RS.

USRS je sicer razveljavilo določene prej veljavne odloke in ugotovilo protiustavnost 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, ki sta bili podlaga za razveljavljene odloke, vendar le kolikor so zadevali ukrep začasne prepovedi zbiranja in združevanja. Pri tem pa je pomembno izpostaviti, da je bil glavni očitek USRS v Odločbi, da zakonodajalec (tj. Državni zbor) pri sprejemanju ZNB (in konkretno 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena) ni zagotovil skladnosti z Ustavo RS, saj je pooblastila izvršilni oblasti (tj. Vladi RS) za sprejemanje ukrepov določil preohlapno, četudi določeni ukrepi lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.

USRS se je odločilo, da omenjeni dve točki 39. člena ZNB ne razveljavi (tj. črta iz ZNB), temveč je zgolj ugotovilo protiustavnost in omogočilo Državnemu zboru dva meseca časa po objavi Odločbe v Uradnem listu RS (tj. do 4. avgusta 2021), da je ustrezno spremenil ZNB. USRS je v Odločbi zapisalo, da omogočajo dodaten rok ravno zato, da ne bi vsi odloki, ki urejajo ukrepe v boju proti epidemiji virusa SARS-CoV-2, ostali brez veljavne pravne podlage.[9] Nadalje so navedli, da omenjeni dve točki prvega odstavka 39. člena ZNB veljata do oprave neskladnosti ZNB z Ustavo RS.

Državni zbor je med poletjem tudi glasoval o noveli ZNB (ZNB-D), ki pa potem ni prejela zadostne podpore v Državnem zboru. Tako zaenkrat ostaja enako stanje kot prej – 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena ZNB sta sicer še vedno ugotovljeni za protiustavni, vendar ker nista bili razveljavljeni, se novi odloki, sprejeti na njuni podlagi, lahko uporabljajo. Zato tudi ni ovir za uporabo Odloka in s tem tudi ukrepa uporabe zaščitne maske.

Odločitve rednih sodišč v zvezi z ukrepom uporabe zaščitnih mask

Po drugi strani pa so nekatera (višja) sodišča pri odločanju o pritožbah zoper odločitve nižjih sodišč sprejela stališče, da odloki, ki so bili sprejeti na podlagi 39. člena ZNB, ne predstavljajo ustrezne pravne podlage za izrekanje prekrškov in zato zavračajo njihovo uporabo.[10]

Vendar je treba biti pazljiv – odločitve rednih sodišč veljajo samo v konkretnih in posameznih postopkih, ki se vodijo pred temi sodišči. Tako tudi odločitve rednih sodišč veljajo samo za konkretne postopke in primere, ne pa tudi na splošno. Tudi ni nepomembno, da je v obeh zadevah šlo za uporabo zaščitne maske na odprtem javnem prostoru.

Poleg tega je treba upoštevati, da je sodišče v eni izmed navedenih zadev[11] celo izrecno zapisalo, da je ukrep uporabe zaščitne maske potreben in koristen, vendar pa žal, po mnenju sodišča, nima ustrezne zakonske podlage.

V praksi

Glede na to, da Odlok ta hip še velja (enako kot pravna podlaga, na podlagi katerega je bil sprejet), bi lahko inšpektor na podlagi 54. člena oz. 57. člena ZNB tudi izdal globo za pravno osebo, odgovorno osebo (torej direktorja ali delavca, ki je zadolžen za to področje v družbi) in posameznika, ki ne uporabljajo zaščitne maske v zaprtem javnem prostoru. Globe se gibljejo od 4.000 EUR do 100.000 EUR za pravno osebo in med 400 EUR in 4.000 EUR za posameznika in odgovorno osebo. Na splošno pa velja, da se v hitrem postopku lahko izda samo najnižja predpisana globa, torej 4.000 EUR oz. 400 EUR.[12]

Inšpektorji nimajo pristojnosti, da bi odlok, ki ga sprejme Vlada RS, razveljavili ali ne uporabili v konkretnem primeru, vse dokler ta ni razveljavljen ali pa dokler ni razveljavljena pravna podlaga, na podlagi katere je bil sprejet konkreten podzakonski akt (v našem primeru torej ZNB). To pomeni, da v primeru, da inšpektor zazna prekršek (denimo, zavračanje posameznika, da nosi zaščitno masko v zaprtem prostoru), lahko začne prekrškovni postopek in lahko izda globo.

Ali bo potem v postopku sodnega varstva oz. kasneje pritožbe (višje) sodišče razveljavilo odločbo inšpektorja, je težko reči v naprej. Glede na nakazano smer v trenutno veljavni sodni praksi, obstaja verjetnost, da bi sodišče menilo, da ni ustrezne podlage za prekršek. Ni pa to nujno, zlasti ne v primeru ne-uporabe mask v zaprtih prostorih, kjer se opravlja gospodarska dejavnost, saj 4. točka prvega odstavka 39. člena ZNB, ki ureja omejitve in prepovedi prometa posameznih vrst blaga in izdelkov, ni bila (še) ugotovljena za prostiustavno ali razveljavljena s strani USRS.