Nedavni posvet v Državnem Svetu RS je dal jasne signale, da mora država na prvem mestu zagotoviti sistematično urejeno dimnikarsko dejavnost, ki bo oskrbela in nadzirala 500 tisoč kurilnih naprav, tako kot zmore Nemčija skrbno spremljati 33 milijonov kurilnih naprav. Da ministrstvo za okolje in prostor ne opravlja svojega dela, je strokovna javnost neprekinjeno opozarjala v času koncesij, pred sprejemom spornega zakona leta 2017, ko je stroka predlagala nemški sistem, na strokovnem posvetu januarja leta 2019, v Državnem svetu maja leta 2019 in tudi na zadnjem, ki je bil 13. oktobra. Kljub temu je dimnikarska dejavnost še vedno prostor za politične igrice, državljani pa smo še vedno izpostavljeni dimniškim požarom, zastrupitvam in slabšanju kakovosti zraka.

Slovenija mora na področju emisij prašnih delcev PM2,5 in PM10 do 2030 doseči strožje kriterije Evropske komisije. V ta namen je bil leta 2024 pripravljen Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka (OP NOZ), ki v okviru prenove zahteva nujne izboljšave.

Med kurilnimi napravami na tekoče, trdno ali plinasto gorivo, predstavljajo kurilne naprave na trdno gorivo 60 – 70-odstotni delež. Lesni energent je široko uporabljen, saj je v državi lesa dovolj, letni prirast lesne biomase pa se ne porabi v celoti. Slovenija je država številnih lastnikov gozdov in lesa, les pa je tudi pomemben dejavnik za zagotavljanje energetske neodvisnosti.

Sekcija dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije javno opozarja, da eni in isti posamezniki na ministrstvu za okolje in prostor v sodelovanju z inšpektoratom za okolje sistematično rušijo dejavnost že več kot 20 let. Rezultati razgradnje dejavnosti so vidni: kupuje in vgrajuje se nedovoljene kotle in peči, odročni kraji nimajo zagotovljenih dimnikarskih storitev, oskrbovanih je le še 40 % kurilnih naprav, dimnikarstvo ne deluje več preventivno, licence in dovoljenja za opravljanje dejavnosti lahko pridobi vsak, strokovnega nadzora ni, potrošnikom pa se zaradi nerealno postavljenih cen na ravni iz leta 2009 ponujajo nekakovostne storitve, ki za veliko državljanov pomenijo samo še dodaten davek.

S posveta jasno izhajajo zaključki, s katerimi so ministrstvo in odločevalci seznanjeni že najmanj 20 let. Lesni energent je strateški vir v državi, emisije povzročajo zastarele kurilne naprave, nepravilno kurjenje in neustrezen energent, okrepiti je treba subvencije za menjavo zastarelih naprav, tržna in okoljska inšpekcija morata z doslednim delom preprečiti prodajo in vgradnjo nedovoljenih kurilnih naprav, država se mora umakniti iz določanja cen dimnikarskih storitev na trgu, popis vgrajenih kurilnih naprav mora potekati strokovno in neprekinjeno, uvesti je treba strokovni nadzor, strokovne naloge je treba prenesti v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in izločiti politične razprave. Dejavnost zahteva najmanj dve ravni strokovne usposobljenosti, usposabljanje dimnikarjev mora potekati vsakoletno, dimnikarstvu je treba povrniti ugled z izključitvijo državnih organov in politike, vse navedeno pa je mogoče doseči le s sistematično organiziranostjo dimnikarske dejavnosti.

Če država dimnikarstva ne želi sistematično organizirati na opisani način oziroma meni, da opisanih težav ni treba razrešiti, da stroki ni treba dati veljave in da ni treba preprečiti škodljivih ravnanj posameznikov na ministrstvu in okoljski inšpekciji, naj predpisane naloge dimnikarjev, preko katerih se posredno povzroča škoda državi, državljanom in dimnikarjem, v celoti izvzame iz predpisov, s tem pa razpravo o dimnikarstvu in kurilnih napravah odstrani s političnega parketa.