Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), ki uvaja novosti za poslovanje družb predvsem z vidika poročanja, preglednosti in uvajanja spolne uravnoteženosti. Zakon prenaša v naš pravni red štiri evropske direktive.

Prenešene evropske direktive

Direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki jih ZGD-1M prenaša v slovenski pravni red so:

• direktiva s področja javnega razkrivanja davčnih informacij v zvezi z dohodki (direktiva o javnem poročanju po državah),
• direktiva s področja poročanja podjetij o trajnostnosti (direktiva glede poročanja o trajnostnosti),
• direktiva s področja zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb (direktiva o uravnoteženosti spolov v družbah) in
• delegirana direktiva v zvezi s prilagoditvijo meril velikosti mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ali skupin (direktiva glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti).

Javno poročanje za multinacionalne družbe

Z novelo ZGD-1M na podlagi direktive o javnem poročanju po državah spodbujati gospodarstvo k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi določenih večjih obvladujočih družb in družb, ki niso v skupini, katerih prihodek v dveh preteklih zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750.000.000 eurov in ki multinacionalno poslujejo. K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice.

Poročanje v elektronski obliki

Pri tem je pomembna novost ta, da bodo poročevalci o določenih davčnih informacijah poročali v enotni elektronski obliki. O teh informacijah bodo poročali praviloma v okviru spletnih strani AJPES, ki bodo zasnovane tako, da bo vsakomur omogočen brezplačen vpogled v te objavljene informacije. Informacije bodo objavili na svoji spletni strani, revizorji pa bodo preverjali, ali je poročevalec te informacije javno objavil.

Poročanje o trajnostnosti

Nadalje želimo z novelo ZGD-1M na podlagi direktive glede poročanja o trajnostnosti doseči večjo preglednost gospodarskih dejavnosti in s tem podpreti preusmeritev kapitalskih tokov v trajnostne naložbe ter povečati zavedanje o pomenu obvladovanja finančnih tveganj gospodarskih družb, ki izhajajo iz dejavnikov, povezanih s trajnostnostjo. Ti dejavniki so okoljski, socialni, dejavniki v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in upravljavski dejavniki. Med drugim vključujejo tudi podnebne spremembe, degradacijo okolja, odnos do zaposlenih in poslovnih partnerjev ter upravljanje same družbe.

Širši obseg zavezancev in vsebin ter večji nadzor

Posodabljamo namreč obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, tako da je določen širši obseg zavezancev za poročanje (vse velike družbe ter vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi - razen mikro družb), širši obseg in vsebina informacij, o katerih se mora poročati, ter tudi večji nadzor nad vsebino poročanja s strani revizorjev. Poročilo o trajnostnosti, ki nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, bo tako veliko obsežnejše, in bo dalo boljšo sliko, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne zadeve v svojo dejavnost.

Poročilo o trajnostnosti mora biti pripravljeno v enotni elektronski obliki na podlagi enotnih standardov trajnostnega poročanja, sprejetih s strani Evropske komisije. To bo izboljšalo primerljivost informacij različnih gospodarskih subjektov. 

Uravnoteženost spolov

Na podlagi direktive o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu želimo z novelo ZGD-1M spodbuditi gospodarske družbe k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih. Direktiva določa, da morajo ukrepe za dosego uravnotežene spolne zastopanosti v organih vodenja in nadzora upoštevati velike borzne družbe. Teh je v Sloveniji zelo malo (11 v letu 2024), zato smo obseg zavezancev razširili še na velike gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost.

Lastna odločitev zavezanca o doseganju deleža zastopanega spola

Novela ZGD-1M določa, da družbe zavezanke same določijo, kateri delež bodo dosegle, ali vsaj 40 % zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33 % zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora. Družba zavezanka v politiki raznolikosti, ki jo sprejeme nadzorni svet, sama določi delež spolne zastopanosti, ki ga bo dosegla. Če teh ciljev ne bo dosegla, bo morala prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora; neizbrani kandidat manj zastopanega spola pa bo lahko od družbe zahteval podatke o izbirnem postopku in zahteval presojo ustreznosti izbirnega postopka pri pristojnih organih (pred sodiščem, pri zagovorniku načela enakosti, pristojni inšpekciji, in podobno).

Družbe bodo morale poročati o doseženih deležih zastopanosti spolov v organih in o ukrepih, v primeru nedoseganja zastavljenih deležev. Zagovornik načela enakosti bo spremljal in spodbujal uravnoteženo zastopanost spolov v družbah ter izvajal nadzor nad kršitvami zakona na zadevnem področju.

Prerazvrščanje družb po velikosti v korist malih podjetij

Na podlagi direktive glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti novela ZGD-1M usklajuje merila za določanje velikosti družb zaradi učinkov inflacije v zadnjih letih. Razvrstitev družb ali skupin med mikro, majhne, srednje ali velike družbe ali skupine temelji na izpolnjevanju dveh od treh meril velikosti: vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje ter povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu. Merili glede vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje se povečata za približno 25 odstotkov.

S spremembo meril za določitev velikosti družb se bo zmanjšalo področje uporabe glede priprave, revizije in objave poročil ter se bo zmanjšalo število družb, ki bodo morale poročati, kar bo pozitivno vplivalo nanje z vidika zmanjšanja bremen in stroškov.

Označevanje družb na naslovih in opredelitev javnega interesa

Poleg navedenih rešitev želimo še spodbuditi gospodarstvo k preglednosti poslovanja z določitvijo označevanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih.

Prav tako novela razbremenjuje določene gospodarske družbe saj spreminja opredelitev subjekta javnega interesa; izvzete so srednje družbe, v katerih imajo država ali lokalne skupnosti večinski delež.

Vir: MGTŠ