Vojna v Ukrajini in nedavni napad Izraela na Iran nikakor nista zgolj izolirana konflikta, temveč simptoma globlje, globalne spremembe – premika moči v mednarodnem sistemu. V obeh primerih gre za izzivanje obstoječega reda, ki ga je po 2. svetovni vojni prevzel in vodil Zahod (ZDA in njihovi zavezniki).

V Ukrajini Rusija – kot tradicionalna sila z ambicijo povrnitve vpliva – brani svojo suverenost pred širitvijo Nata in evroatlantskega reda, ki se je nevarno približal vse do njihovih vrat. Na Bližnjem vzhodu Iran s svojo regionalno močjo, povezavami z Rusijo in Kitajsko ter nasprotovanjem izraelsko-ameriškemu vplivu prav tako izziva status quo, ki je imel za posledico zadnji vojaški konflikt, ki smo ga lahko spremljali v zadnjem mesecu.

Izraelski napad ter vmesni vojaški poseg Amerike z namenom uničenja iranskih jedrskih objektov je sprožil novo nevarnost širšega regionalnega spopada, ki je takoj zamajal cene energentov, povzročil beg kapitala v varna zatočišča in pokazal, kako hitro se lahko lokalni spor prelije v globalni problem.

Tako Ukrajina kot Iran sta postala bojišči globalnega prerazporejanja moči, v katerem nove sile – Rusija, Kitajska, Iran – vse bolj oblikujejo alternativni blok (države BRICS), medtem ko se Zahod sooča z notranjimi izzivi, razpršenostjo in izjemno velikim bremenom dolgov ter odplačevanja zanj.

Veliki cikli vzpona in propada imperijev

Ray Dalio, ustanovitelj hedge sklada Bridgewater Associates in eden najuspešnejših upravljalcev premoženja ter izjemen geopolitični analitik in poznavalec zgodovine, v svoji knjigi »Principles for Dealing with the Changing World Order« predstavi teorijo o velikih ciklih vzpona in padca imperijev.

Njegova analiza temelji na več kot 500 letih zgodovine, pri čemer ugotavlja, da imajo vsi veliki imperiji – od nizozemskega, britanskega do ameriškega – podoben vzorec, ki ga lahko spremljamo tudi danes. Faze cikla si sledijo v naslednjem zaporedju:

Vzpon moči – država, ki je v vzponu, povečuje produktivnost, inovacije, kakovost izobraževanja in konkurenčnosti v izvozu.

Zlata doba – država oziroma imperij doseže globalno prevlado, njena valuta predstavlja najmočnejše monetarno orožje, s čimer ima ključni vpliv na oblikovanje finančnega sistema.

Prekomerno zadolževanje – v nekem trenutku imperij, torej država, ter posamezniki začnejo trošiti več, kot zaslužijo, začnejo si izposojati in se zadolževati.

Notranje razpoke – v državi se počasi prične razraščati neenakost, vršijo se politične napetosti in socialne polarizacije ter delitve med obstoječimi prebivalci.

Zunanji izzivi – imperij pričnejo izzivati nove sile (npr. Kitajska), ki začnejo izpodbijati obstoječi red in krepiti svojo notranjo ter zunanjo gospodarsko, monetarno ter politično moč.

Kriza ali vojna – v sklepni fazi menjave cikla se povečajo konflikti, katerih rezultat so vojne, in vodijo v razpad starega reda in oblikovanje novega z novimi obrazi ter imperijem.

S tega vidika današnje geopolitične konflikte vidimo v popolnoma drugi luči, mar ne?

ZDA proti Kitajski

Amerika je po Dalievem mnenju v trenutnem obdobju v zadnjih fazah svojega cikla, medtem ko Kitajska s svojim vzponom pomeni potencialno novo velesilo. Tako smo lahko že nekaj časa priče naraščajoči napetosti med ZDA in Kitajsko, ki se kaže v trgovinskih vojnah, tehnološkem protekcionizmu (npr. omejitve za Huawei, polprevodniki), diplomatskih trenjih glede Tajvana ter geopolitičnem prerazporejanju moči (BRICS+ proti G7).

Kitajska danes po Dalievem modelu predstavlja državo v fazi poznega vzpona oz. začetka zlate dobe, zaton pa je pričakovan in viden pri ZDA. Kitajska moč temelji na več strukturnih dejavnikih – od gospodarske rasti in industrializacije pa vse do kopičenja bogastva in naravnih virov ter tehnološkem napredku.

Kitajska ima prav tako največje devizne rezerve na svetu – več kot 3 bilijone dolarjev, kar ji omogoča monetarno neodvisnost. Poleg tega že nekaj let vztrajno kopiči in povečuje tudi svoje rezerve v zlatu. Za razliko od ZDA imajo Kitajci pozitivno bilanco, saj več izvozijo kot uvozijo.

Kitajska je v zadnjih letih dohitela Zahod tudi v sektorjih, kot so umetna inteligenca, telekomunikacije, digitalna plačila in polprevodniki – kar je bilo še nekaj let nazaj povsem v domeni zahodnega, razvitega dela sveta.

Ravno obratno situacijo lahko spremljamo v ZDA, ki se po objektivnih ocenah danes nahaja v fazi poznega imperija, ko pride do zasičenosti in težav z dolgom ter odplačevanjem le-tega, notranjih razpok in zunanjih izzivov. Ameriški javni dolg je presegel 34 bilijonov dolarjev, kar je več kot 120 % BDP. Že zdaj se samo za obresti na ta najeti dolg porabi več kot 1 bilijon dolarjev letno – to je recimo več kot ZDA porabijo za obrambo. Po Dalievem modelu dolg v nekem trenutku začne močno pritiskati na monetarno politiko in njeno stabilnost: najprej sledi nižanje obrestnih mer, nato tiskanje denarja, kar pa vodi v inflacijo in izgubo zaupanja v valuto.

Ameriška družba je v zadnjih desetletjih postala izrazito razdeljena (republikanci proti demokratom), kar se kaže v blokadah določenih sprejetij zakonov v kongresu, kulturi in celo v temeljnem zaupanju v institucije.

Ključna izguba ZDA pa je na globalnem monetarnem parketu. Vse več držav namreč zmanjšuje odvisnost od ameriškega dolarja kot trenutne svetovne valutne rezerve. Kitajska in celotne BRICS države si prizadevajo za medsebojno trgovanje v domačih valutah ali bodisi v zlatu, nekateri posli se sklepajo celo z Bitcoinom. Kitajska, Rusija, Iran, Savdska Arabija vse pogosteje sklepajo energetske pogodbe za dobavo nafte in plina brez dolarja. In to je tisto, kar Ameriko jezi in posledično pripelje do novih vojaških konfliktov, ki pa Ameriko vedno bolj izčrpavajo. 

Portfelje je potrebno pripraviti na odpornost

Vlagatelji se morajo pripraviti na spremenjeni in novi svetovni red, kjer dolar ne bo več osrednja valuta, kjer Zahod ne bo več edina tehnološka avtoriteta in kjer so geopolitični konflikti nova normalnost. V takšnih časih so se najbolje obnesle strategije, kjer je moral biti posameznikov portfelj razpršen med naslednje naložbene razrede:

Hard Assets – »trdne« naložbe: V času politične in finančne negotovosti se vlagatelji najraje zatekajo k zlatu, srebru in surovinam.

Nepremičnine ali zemljišča – predvsem pod pogojem, da so na varnih območjih – tako geostrateško kot tudi finančno.

Delnice – predvsem podjetij, ki proizvajajo osnovne potrebščine, recimo s področja energije, hrane in orožja – v času krize povpraševanje po teh panogah načeloma naraste.

Bitcoin – kako se bo v tej situaciji izkazal Bitcoin, je zaenkrat še težko predvideti, a kažejo se obrisi, da bi tudi vodilna kriptovaluta lahko zasedla mesto vloge »digitalnega zlata« predvsem zaradi svoje omejenosti ter decentraliziranega pristopa.

Sprejeti realnost in ravnati strateško

Vsak vlagatelj bi moral odkljukati pomembne točke pri svojem naložbenem portfelju in osebnem finančnem proračunu, da se ustrezno pripravi na spremembe in jih izkoristi v svojo prid. Svojim vlagateljem v zadnjih letih svetujem naslednje:

Izogibajte se dolgu – kolikor je mogoče zmanjšajte ali povsem izstopite iz dolgov (izjema je lahko dober in ugoden hipotekarni kredit) in poskrbite, da je vaš osebni finančni proračun zdrav – da zapravite manj, kot zaslužite, in da lahko razliko investirate za vašo finančno varnost in neodvisnost.

V vsakem naložbenem portfelju so najprej ključne plemenite kovine – zlato in srebro – ter izpostavljenost surovinskemu sektorju – bodisi prek delnic ali ETF skladov. V primeru večjih portfeljev je potrebno nujno vključiti nepremičnine v stabilnih in perspektivnih regijah – primer Dubaj.

Delnice – ali ETF skladi – naj bodo tako panožno kot tudi geografsko razpršeni. Vsekakor večji poudarek na Kitajski ter drugih razvijajočih se državah. Pri izpostavljenosti v delniški sektor moramo danes nujno upoštevati nove trende na področju tehnologije in umetne inteligence, po potrebi preverjati tudi izpostavljenost blockchain podjetjem in podjetjem s področja obrambe.

Denarna pozicija – v letošnjem letu mora biti cilj vseh vlagateljev, da do izteka leta poskrbijo za dobro denarno pozicijo v svojem portfelju, ki bo porabljena bodisi ob večjih pretresih in padcih na finančnih trgih za dokupe kakovostnih naložbenih razredov za premostitev večjih nenadnih dogodkov (geopolitične zaostritve, pomanjkanje dobrin in elektrike, vojna ...).

Zgodovina nas uči, da menjave svetovnega reda niso nobena izjema ampak so prej pravilo. Danes tako živimo v obdobju, kjer se stari imperiji borijo za ohranitev moči, novi pa si jo želijo prevzeti. Ta proces spremljajo konflikti, finančni pretresi in strah. A kot vedno, v vsaki krizi tiči tudi priložnost, zato kot vlagatelji trenutno ne smemo bežati pred realnostjo, ampak se moramo nanjo dobro pripraviti!