Pozabljeni trgovci od države zahtevajo ustrezne ukrepe pomoči

Trgovinska dejavnost je med najbolj prizadetimi dejavnostmi v trenutni situaciji, saj je bila v letu 2020 med najdlje zaprtimi dejavnostmi v Sloveniji. Tako so bile neživilske trgovine zaprte kar 7 mesecev (trgovine s tekstilom in obutvijo, papirnice, različne specializirane prodajalne itd.) oziroma so lahko storitve opravljale le za poslovne subjekte. Trgovce pesti upad prometa, zaradi pogoja PCT je kupcev manj, poslovanje pa jim otežujejo tudi dvig cen blaga, neprodane zaloge blaga, dvig cen energentov, podaljševanje dobavnih rokov, dodatni stroški dodatne delovne sile za preverjanje pogoja PCT itd. Zato Sekcija trgovcev pri OZS ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za zdravje poziva, naj v novi interventni zakon končno uvrsti tudi ukrepe za pomoč trgovinski dejavnosti.

»Trgovinska dejavnost je v zadnjem času izpadla iz različnih ukrepov, ki so bili gospodarstvu na voljo v okviru protikoronske zakonodaje. Tako na primer trgovci niso mogli uporabljati ukrepa pomoči za financiranje regresa za letni dopust v letu in sofinanciranje obratovalnih stroškov, ki je bilo namenjen samo turistični in gostinski dejavnosti, niti niso bili vključeni v ukrep BON 21. Vseskozi tudi opozarjamo, da je treba izenačiti položaj specializiranih trgovin in živilskih trgovin, saj so slednje že od začetka pandemije v letu 2020 izvzete iz vseh in vsakršnih omejevalnih ukrepov, medtem ko so bile specializirane trgovine, ki ne prodajajo živilskih izdelkov, ves čas podvržene večjemu ali manjšemu obsegu omejitev. Posledično so kupci prilagodili svoje nakupovalne navade in v zadnjem letu in pol neživilsko blago kupujejo v živilskih trgovinah, ker so jih bolj dostopne. S tem je tudi prišlo do nevzdržnih posledic za specializirane trgovce, ki so postavljeni v neprimerljivo slabši konkurenčni položaj, še posebej od uvedbe pogoja PCT,« je razloge za pobudo za ukrepe pomoči za trgovinsko dejavnost pojasnil predsednik Sekcije trgovcev pri OZS Primož Černic.

Po podatkih Statističnega urada RS je trgovinsko dejavnost v letu 2020 izrazito zaznamovala epidemija covida-19, zaradi katere so dobršen del leta za opravljanje določenih gospodarskih dejavnosti veljale različne omejitve. Te so na trgovinsko dejavnost vplivale neposredno (ukrepi so lahko omejevali neposredne oblike prodaje) in posredno (lahko so omejevali dejavnosti, ki so jih trgovska podjetja oskrbovala). Trgovci v trgovini na debelo so v 2020 prodali za 3,6 % manj kot v letu 2019, prihodek od prodaje na drobno pa se je znižal za skoraj 8 %. Ob tem je pomenljiv tudi podatek Evropskega statističnega urada, da je bil upad prihodkov iz trgovine na drobno v času epidemije v Sloveniji največji, žal pa so tudi za letos številke podobne.

To je pokazala tudi anketa, ki jo je sekcija pred kratkim izvedla med svojimi člani. Od začetka preverjanja pogoja PCT kar 71 odstotkov trgovcev beleži upad prometa, tretjina sodelujočih v anketi beleži upad med 20 in 30 odstotki, tretjina ima od 30 do 50-odstotni upad prometa, o več kot 50-odstotnem upadu prometa pa poroča 11 odstotkov vprašanih trgovcev. Če v prihodnje ne bodo dobili pomoči, pa 13 odstotkov sodelujočih v anketi meni, da bodo morali svojo trgovino zapreti.

Zato sekcija trgovcev pri OZS poziva, naj snovalci interventne zakonodaje vanjo vključijo nujne ukrepe za pomoč trgovinski dejavnosti. Poleg povračila stroškov za zaloge, temeljnega osebnega dohodka, kritja upada prometa v sorazmerni višini, povračila nekritih fiksnih stroškov, povračila stroškov za izplačan regres za leto 2021, povračila nadomestila plače za delavce na čakanju na delo oziroma za skrajšan delovni čas, povračila stroškov za zaloge, nakupljene za praznične sejme in pobude, da prejete državne pomoči ne bi bilo treba vračati, kar je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije že predlagala, se predlogi sekcije trgovcev nanašajo še na:

• dopolnitev interventne zakonodaje, ki bo omogočala, da se bo BON21 lahko koristil pri vseh trgovcih,
• izenačitev konkurenčnega položaja trgovin (položaj specializiranih trgovin naj se izenači z živilskimi trgovinami – v živilskih trgovinah naj bo dovoljena le prodaja živilskega blaga oziroma naj se ukine pogoj PCT tudi za specializirane trgovine),
• povračilo škode zaradi odpisa blaga, ki je izrazito sezonske narave (primer: cvetličarji, trgovci z obutvijo in oblačili),
• določitev kasnejšega roka za izplačilo odpravnine delavcu oziroma plačilo v več obrokih, 
• znižanje splošne in nižje stopnje DDV na raven pred ZUJF (20 % in 8,5 %) in 
• subvencioniranje nakupa zaščitne opreme.

V sekcij trgovcev pri OZS, ki je svoje predloge v prvi vrsti naslovila na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za zdravje, ob tem ponovno poudarjajo, da trgovinska dejavnost v času epidemije nikoli ni bila – in tudi zdaj ni – tvegana dejavnost za okužbe ter ne predstavljala vira okužb, ves čas pa je redno izvajala predpisane in priporočljive zaščitne ukrepe NIJZ in ministrstva za zdravje in tako uspešno opravljala nalogo nemotene osnovne preskrbe slovenskega prebivalstva.

Trgovina je zelo pomembna gospodarska panoga saj ustvari skoraj 35 % prihodkov prodaje gospodarstva in zaposluje nekaj manj kot 18 % zaposlenih v slovenskem gospodarstvu, kar jo uvršča med največje delodajalce v nacionalnem gospodarstvu. V sekciji trgovcev so prepričani, da so to dejstva, zaradi katerih bi morala biti dejavnost deležna vse pozornosti države. Ne nazadnje tudi z vidika preživetja podjetij, ohranjanja delovnih mest in prispevka trgovske dejavnosti k dodani vrednosti, ki je ključna za spodbujanje dolgoročne gospodarske rasti.