Predstavitev Sekcije trgovcev

Po podržavljenju ali ukinitvi zasebnih trgovin po drugi svetovni vojni, je bila zasebna pobuda v tej dejavnosti dovoljena šele sredi sedemdesetih let. Ponovno ustanavljanje zasebnih trgovin je potekalo dokaj previdno in še to zelo omejeno. Ena vrste zasebne trgovine je potekala v obliki prodaje na drobno, ki so jo lahko opravljali delovni ljudje skupaj s člani svoje družine v imenu  organizacije združenega dela na njen račun, kar je predstavljalo zelo omejen prenos določenih funkcij družbene trgovine v zasebno last. Kot zasebno trgovino pa se lahko šteje drug dovoljen način, to je, da so lahko delovni ljudje z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov v svojem imenu in na svoj račun opravljali prodajo na drobno ob pogojih, določenih z obrtnim zakonom. Tudi ta prodaja je bila omejena le na trgovino na drobno in še to za natančno omejene skupine blaga, kar pa zasebnikov ni odvračalo k ustanavljanju "trgovskih obratovalnic", katerih število je počasi naraščalo.

Konec leta 1988 je trgovino po takrat veljavni obrtni zakonodaji opravljalo 628 zasebnikov, ki so bili včlanjeni v Zvezi obrtnih združenj predhodnici obrtne zbornice Slovenije (ZOZS). S številom članstva je naraščala tudi potreba po panožnem združevanju, ki se je leta 1988 začelo s pobudo za ustanovitev sekcije trgovine na drobno pri ZOZS. Cilji, ki so si jih zadali pobudniki so bili usmerjeni v izboljšanje pogojev poslovanja zasebnih trgovcev, sprostitvi določenih omejitev, izenačitev zasebne z družbeno trgovino. Združevanje v sekciji trgovcev je bil v tem času tudi edini način povezovanja, preko katerega so zasebni mali trgovci lahko zastopali svoje skupne interese. Uradno je bila sekcija trgovcev ustanovljena 21. marca 1990 na delegatskem zboru v Ljubljani, na katerem sta bila sprejeta poslovnik o delu sekcije in program dela. Na zboru je bil izvoljen sedemčlanski izvršilni odbor sekcije, za prvega predsednika sekcije pa je bil izvoljen Blaž Malnar, trgovec iz Grosuplja.

V začetku 90-ih je bil v Sloveniji izrazito močan trend ustanavljanja novih zasebnih trgovin. Povprečno letno je pričelo s poslovanjem okrog 800 novih obrtnikov trgovcev, kasneje samostojnih podjetnikov trgovcev, ki jih je bilo konec leta 1994 že preko 6.500, istočasno pa je bilo ustanovljeno še skoraj toliko zasebnih trgovskih firm, predvsem d.o.o..

Trgovcem samostojnim podjetnikom, obveznim članom OZS je sekcija skupaj z mrežo območnih obrtnih zbornic zagotavljala sproten vir informacij in določen del svetovanja tako na zakonodajnem kot na poslovnem področju. V tem času pa je bila sekcija tudi edina, ki je uveljavljala stališča malih trgovcev pri sprejemanju nove zakonodaje s področja trgovine.

Za obvezno članstvo   trgovcev samostojnih podjetnikov v OZS  in s tem v sekciji trgovcev pri OZS je bilo prelomno leto 1995. S sprejetjem novega obrtnega zakona so postali vsi samostojni podjetniki, katerih glavna dejavnost je bila trgovina, obvezni člani GZS, obvezno članstvo v OZS pa jim je prenehalo. Kljub temu sekcija trgovcev takrat ni bila ukinjena, saj se je del članov odločil za prostovoljno članstvo v OZS. Skupaj z obrtniki, ki poleg obrtne dejavnosti opravljajo še trgovsko dejavnost, je teh članov še vedno okrog 1.000. Glede na strukturo članstva je vloga sekcije trgovcev pri OZS poleg informiranja in svetovanja tudi po letu 1995 še vedno ostala v zastopanju interesov malih trgovcev, le da sekcija sedaj deluje kot sekcija prostovoljnih članov.