Sekcija avtoserviserjev pri OZS že dlje časa opozarja na nevzdržen položaj svojih članov, ki so pri servisiranju vozil, za katere stroške poravnavajo zavarovalnice v škodnih primerih, postavljeni v podrejen položaj. Pristajati morajo namreč na prenizke ocenjene vrednosti njihovih storitev, praktična posledica je, da, če želijo te posle še naprej obdržati in hkrati korektno izvesti popravila, morajo delati sebi v minus. To do stroke, od katere vsi naravno pričakujemo, da bo poskrbela za korektno popravljena vozila in s tem varnost v prometu, enostavno ni pošteno, mnoge avtoservisrje pa so razmere že pripeljale na rob propada.

Sekcija avtoserviserjev izpostavlja odzive svojih članov, ki jim poslovanje z zavarovalnicami predstavlja vedno večji izziv, še posebej pri izvajanju avtoservisnih storitev na vozilih, katerih popravila se krijejo iz naslova sklenjenih zavarovanj strank.

Razlikovanje med serviserji

Ključno težavo predstavljajo razlikovanja med avtoserviserji, ki imajo z zavarovalnicami sklenjene pogodbe in tistimi brez pogodb, saj prihaja do razlik pri priznavanju cen popravil in povračilih škode oškodovancem iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja v povezavi z izvedbo popravil poškodovanih motornih vozil.

Zniževanje plačil in nepriznavanje cen

V praksi je veliko primerov oškodovancev, ki svoje terjatve do zavarovalnic iz naslova povračila premoženjske škode na poškodovanih motornih vozilih po prometni nesreči s cesijo prenesejo na avtoserviserje, ki so jim v popravilo zaupali poškodovano vozilo. Poleg primerov, ko oškodovanci terjatve prenesejo na pogodbene avtoserviserje, so tudi primeri, ko terjatve prenesejo na nepogodbene avtoserviserje. Po informacijah, ki jih sekcija pridobiva od članov, zlasti pri slednjih, torej nepogodenih, prihaja do neupravičenega zniževanja plačil.

Zavarovalnice tako večkrat ne priznavajo cen, navedenih v računih avtoserviserjev, češ da ne ustrezajo običajni vrednosti dela (drugi odstavek 642. člena obligacijskega zakonika ). Zavarovalnice želijo na primer tudi glede cen delovne ure nepogodbenim avtoserviserjem vsiliti cene in popuste na meterial, ki jih imajo dogovorjene s svojimi pogodbenimi partnerji ali celo nižje, čeprav pravne podlage za to po mnenju sekcije ni. Tako ravnanje zavarovalnic pa tudi ni skladno z veljavnimi določili obligacijskega prava, saj zavarovalnice protipravno izkoriščajo svoj močnejši položaj in neutemeljeno znižujejo terjatve avtoserviserjev.

V prid stroki tudi sodna praksa

Da je taka praksa neutemeljena in nezakonita, izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 422/2017 z dne 9. 5. 2017, ki je bila odločena v korist neodvisnega avtoserviserja.

V tem primeru je sodišče odločilo, da zavarovalnice priviligiranih cen pogodbenih serviserjev ne morejo primerjati z nepriviligiranimi, torej rednimi cenami nepogodbenih avtoserviserjev in dalo nepogodbenemu serviserju prav, da je zavarovalnici zaračunal redno ceno.

Vsak avtoserviser je namreč tudi dolžan zaradi korektnega informiranja strank, kot to opredeljuje Zakon o varstvu potrošnikov, o cenah storitev imeti v delavnici na vidnem mestu izpostavljen cenik, ki ga mora upoštevati . Cene morajo veljati za vse stranke enako, vključno za zavarovalnice brez pogodb, drugačno obravnavanje strank pa je celo prepovedano.

Mnenje predsednika sekcije avtoserviserjev

Miran Andrejek, predsednik Sekcije avtoserviserjev pri OZS, je problematiko neurejenih razmer izpostavil tudi v nedavni oddaji Vizionar - obrtnik in podjetnik na TV SLO 1.

Med avtoserviserji je v zadnjem obdobju veliko nezadovoljstva, ker so se znašli pod hudimi pritiski spornega nepriznavanja cen. Ali je res, da jim zavarovalnice ne priznavajo povečanja stroškov in omejujejo tudi cene dela?

Zavarovalnice imajo z nekaterimi avtoserviserji sklenjene pogodbe za popravilo vozil po nesrečah. Večina teh pogodb je bila sklenjenih že pred 10. leti, cena delovne ure avtoserviserjev pa se v vsem tem obdobju ni spremenila, če pa pri kom že, pa zelo malo, predvsem pa bistveno manj, kot na primer elektrika ali energenti za ličarske komore ter vrsta drugih stroškov, brez česar pa se seveda ne da delati. V še slabšem položaju so tisti, ki pogodb sploh nimajo sklenjenih, saj so zavarovalnice tudi njim začele omejevati cene. S tem jih prisiljujejo, da ne upoštevajo svojih cenikov, saj računov, ki jih avtoserviserji izdajo za popravilo, preprosto ne plačajo ali jih plačajo le deloma. Tako bi morali neplačan del računa avtoserviserju plačati zavarovanec, torej lastnik vozila, čeprav ima sklenjeno zavarovalno pogodbo za vozilo, ki mu obljublja povrnitev stroškov popravila.

Kako tak odziv zavarovalnic vpliva na delo avtoserviserjev? Ali to res lahko vpliva tudi na varnost vseh nas v prometu?

Avtoserviserji skušajo podatke o povečanju stroškov predstaviti zavarovalnicam, kar pa pri zavarovalnicah večinoma naleti na gluha ušesa, zato pomoč iščejo tudi na sekciji. Nekateri so celo obupali in prenehali opravljati dejavnost! Drugi iščejo drugačne izhode in optimizirajo stroške, ne kupujejo novega orodja in opreme, se manj izobražujejo, povečuje se siva ekonomija, saj nekateri ne izdajajo več računov za vsako popravilo. Posamezniki se poslužujejo celo nelegalnih postopkov, kar so začele ugotavljati tudi zavarovalnice kot povečevanje števila zavarovalniških goljufij. Gre za aktivnostih, ki so strokovno in pravno sporne. Ampak brezizhodna situacija avtoserviserje prisiljuje tudi v take aktivnosti, da sploh lahko preživijo.

Ja in to res lahko vpliva na varnost v prometu!

Pridobivanje vedno novih in novih znanj je nujno, če se avtoserviser ne izobražuje dovolj, to pomeni pomanjkljivo znanje in lahko slabo vpliva na kvaliteto popravila. Še bolj škodljiva pa je uporaba rezervnih delov vprašljive kakovosti ali pa npr. nedelovanje varnostnih sistemov. Vse to varnost v prometu zelo ogroža, saj vemo, da je močno odvisna od dobrega in pravilnega delovanja vozila.

Vendar, kot vedno poudarjam, predno obsojamo avtoserviserje za tako situacijo, moramo vedeti, da so se cene zavarovalnih premij v zadnjih dveh letih močno povečale (za vsaj 40%), cene rezervnih delov so se povečale celo več (za okoli 50%), cene avtoservisnih storitev pa so praktično ostale enake kot pred 10. leti. Taka situacija pa ni odgovornost le avtoserviserjev ali naše sekcije pri OZS.

Kakšne so aktivnosti Sekcije avtoserviserjev pri OZS na tem področju? Kako sekcija atoserviserjem pomaga, kaj sploh lahko naredi?

Sekcija avtoserviserje vsakem koraku spodbuja, da se z zavarovalnicami pogovarjajo o spremembah pogojev delovanja, svojim članom celo pomaga z vzorci in primeri vlog, pa tudi sekcija sama poskuša z zavarovalnicami vzpostavljati dialog o tej nevzdržni problematiki. Članom pomagamo tudi z osebnimi svetovanji, pomagamo jim pri izračunu njihove lastne in prodajne cene, za kar obstaja tudi kalkulator na spletni strani sekcije.

Zaradi neodzivnosti zavarovalnic, predvsem pa zato, ker je to problematika celotne panoge, se sekcija povezuje tudi z drugimi zbornicami, kjer se povezujejo avtoserviserji in ta pobuda je že naletela na zelo dober odziv, o situaciji pa sproti seznanja tudi pristojne državne organe.

Poziv sekcije zavarovalnicam

Glede na navedeno je sekcija avtoserviserjev prepričana, da zavarovalnice na neopravičeno in celo nezakonito prakso upravičeno opozarja ter jih utemeljeno poziva, da s sporno prakso prenehajo.

V izogib nadaljnjemu nezakonitemu ravnanju in morebitnim sodnim postopkom, za katere sekcija avtoserviserjev verjame, da se bodo zaključili v prid avtoserviserjem, nedvomno pa bodo obema stranema povzročili le nepotrebne stroške, ter v duhu nadaljevanja dobrega poslovnega sodelovanja, avtoserviserji zavarovalnicam tudi predlagajo, da sodelovanje med zavarovalnicami in avtoserviserji dvignemo na višji in predvsem medsebojno enakopraven nivo in tako dosežemo boljše pogoje dela v dejavnosti.

Vir: Revija Obrtnik podjetnik, junij 2024, Anton Šijanec