Od 19. julija 2026 velika podjetja v Evropski uniji ne smejo več uničevati neprodanih oblačil, oblačilnih dodatkov in obutve. Srednje velika podjetja bodo morala enaka pravila upoštevati od leta 2030.

Prepoved je bila uvedena na podlagi Uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke – ESPR. Namen ukrepa je preprečiti uničevanje novih in še uporabnih izdelkov ter zmanjšati izgubo surovin, vode, energije in dela, ki so bili porabljeni za njihovo proizvodnjo.

Nova pravila podjetja usmerjajo k podaljševanju življenjske dobe izdelkov, ponovni uporabi, popravilom in učinkovitejši rabi virov.

Kaj morajo podjetja storiti z neprodanimi izdelki?

Podjetja morajo prednostno poiskati načine, s katerimi bodo neprodana oblačila, oblačilni dodatki in obutev ostali v uporabi.

Izdelke lahko med drugim:

• prodajo po znižani ceni;
• ponudijo na drugih ali alternativnih trgih;
• podarijo dobrodelnim organizacijam ali socialnim podjetjem;
• pripravijo za ponovno uporabo;
• popravijo ali obnovijo;
• predelajo oziroma ponovno proizvedejo.

Uničenje izdelkov bo dovoljeno samo v posebej določenih okoliščinah. Tudi v teh primerih bo moralo biti ravnanje z izdelki izvedeno v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, pri čemer je treba dati prednost recikliranju pred drugimi načini odstranjevanja.

Kdaj je uničenje neprodanih izdelkov še dovoljeno?

Neprodana oblačila in obutev se bodo lahko uničili le v omejenih in upravičenih primerih.

Med možne izjeme sodijo primeri, ko so izdelki:

• nevarni za uporabo;
• poškodovani tako, da jih ni mogoče varno ali smiselno ponovno uporabiti;
• ponarejeni;
• izdelani ali dani na trg v nasprotju s pravicami intelektualne lastnine;
• zavrnjeni s strani dobrodelnih organizacij ali sistemov za doniranje.

Podjetje, ki bo uveljavljalo katero od izjem, bo moralo dokazati, da so bili pogoji za uničenje dejansko izpolnjeni. Kot dokazila se bodo lahko uporabljali ustrezni dokumenti, rezultati testiranj, zapisniki ali druga preverljiva dokazila.

Evidence in poročanje

Podjetja bodo morala voditi evidence o neprodanih izdelkih, ki so bili zavrženi oziroma uničeni, ter jih hraniti pet let. Evidence bodo morale biti na voljo pristojnim organom ob morebitnem nadzoru.

Podjetja, ki bodo uporabila izjeme od prepovedi, bodo morala objavljati tudi letna poročila o zavrženih neprodanih izdelkih.

Za zmanjšanje administrativnih obremenitev bodo lahko pri poročanju uporabljala obstoječe carinske in logistične oznake oziroma kode.

Mala in mikro podjetja so iz navedenih zahtev izvzeta. Pri presoji obveznosti posameznega podjetja pa je treba upoštevati njegovo velikost in konkretne določbe veljavnih evropskih predpisov.

Nadzor in sankcije

Izvajanje pravil bodo nadzorovali pristojni nacionalni organi držav članic.

Podjetjem, ki prepovedi ali spremljajočih obveznosti ne bodo upoštevala, se bodo lahko izrekle globe oziroma druge sankcije, določene z nacionalno zakonodajo.

Podjetja morajo zato zagotoviti, da imajo vzpostavljene ustrezne notranje postopke za ravnanje z neprodanimi izdelki, dokumentiranje odločitev in hrambo dokazil.

Kaj naj podjetja naredijo v praksi?

Podjetjem, ki prodajajo ali proizvajajo oblačila, modne dodatke ali obutev, priporočamo, da:

1. pregledajo količine in vrste neprodanih izdelkov;
2. določijo postopke za njihovo ponovno prodajo, doniranje, popravilo ali predelavo;
3. sklenejo dogovore z dobrodelnimi organizacijami, socialnimi podjetji ali izvajalci ponovne uporabe;
4. jasno določijo primere, v katerih bi bilo uničenje izdelkov izjemoma dovoljeno;
5. vzpostavijo sistem zbiranja in hranjenja dokazil;
6. določijo odgovorne osebe za vodenje evidenc in poročanje;
7. preverijo, ali se prepoved glede na velikost podjetja že uporablja tudi zanje.

Zakaj je bila prepoved uvedena?

Po ocenah Evropske agencije za okolje se v Evropi pred uporabo uniči približno od 4 do 9 odstotkov vseh tekstilnih izdelkov, danih na trg.

To pomeni, da se vsako leto uniči med približno 264.000 in 594.000 ton tekstilnih izdelkov.

Z uničevanjem novih in uporabnih izdelkov se izgubijo surovine, voda, energija in delo, vloženi v proizvodnjo, hkrati pa nastajajo dodatni odpadki in emisije toplogrednih plinov.

Evropska komisija želi z novimi pravili podjetja spodbuditi k bolj krožnim poslovnim modelom, bolj premišljenemu upravljanju zalog ter razvoju prodajnih, donacijskih in drugih sistemov, ki omogočajo, da izdelki čim dlje ostanejo v uporabi.

Uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke

Uredba ESPR je začela veljati leta 2024 in določa skupna evropska pravila, katerih cilj je, da bi bili izdelki:

• trajnejši;
• lažje popravljivi;
• primerni za ponovno uporabo;
• lažje reciklirani;
• energetsko in snovno učinkovitejši.

Prepoved uničevanja neprodanih tekstilnih izdelkov in obutve je eden prvih konkretnih ukrepov na podlagi te uredbe.

Tekstilni izdelki so bili med prvimi vključeni zaradi pomembnih okoljskih vplivov tekstilne industrije in poslovnih modelov, pri katerih velike količine neprodanega blaga pogosto postanejo odpadek, čeprav so izdelki še novi in uporabni.

Več informacij

Podrobnejše informacije so na voljo v:

• Uredbi o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke – ESPR;
• delegirani uredbi Evropske komisije o izjemah od prepovedi uničevanja neprodanih potrošniških izdelkov;
• izvedbeni uredbi Evropske komisije o vsebini in obliki poročanja o zavrženih neprodanih izdelkih;
• gradivih Evropske komisije o prepovedi uničevanja neprodanih oblačil in obutve;
• poročilu Evropske agencije za okolje o uničevanju vrnjenih in neprodanih tekstilnih izdelkov.

Pri prilagajanju novim zahtevam, iskanju možnosti za ponovno uporabo izdelkov ter uvajanju krožnih poslovnih modelov lahko podjetjem pomaga tudi Slovenski center za krožno gospodarstvo.