Oktobra je potekala 1. nacionalna konferenca o lesni biomasi z naslovom Lesna biomasa za zeleno prihodnost: priložnosti in izzivi, ki je bila organizirana v sodelovanju z Združenjem za lesno biomaso Slovenije.

Lesna biomasa za zeleno prihodnost

Dogodek je ponudil vpogled v trenutno stanje na področju energetske rabe lesne biomase ter izpostavil ključne priložnosti za njen nadaljnji razvoj. Udeleženci so se seznanili tudi s tehničnimi, okoljskimi in političnimi izzivi trajnostne rabe lesne biomase ter z možnostmi za oblikovanje učinkovitih politik in usmeritev na tem področju.

Zaključna okrogla miza

Na zaključni okrogli mizi Izzivi za trajnostno rabo lesne biomase je sodeloval tudi Simon Dovrtel, podpredsednik Sekcije dimnikarjev pri OZS, ki je v razpravi o lesnem energentu zastopal interese in mnenja naših dimnikarjev, pečarjev in inštalaterjev.

Na konferenci smo dobili celovit vpogled v aktualno dogajanje na področju lesne biomase – od nacionalnih in evropskih politik ter trendov na trgu lesnih goriv do potencialov za nadaljnjo energetsko rabo lesa in primerov dobrih praks doma in v tujini. Skozi predstavitve in razpravo smo odprli tudi vprašanja trajnostne rabe biomase, možnosti financiranja ter sodobnih sistemov ogrevanja. Skupna rdeča nit konference je bila iskanje priložnosti za razvoj področja in krepitev sodelovanja med ključnimi deležniki, ki lahko prispevajo k učinkoviti in trajnostni rabi lesne biomase v prihodnosti.

Zaključki nacionalne konference

• Lesna biomasa ostaja eden ključnih domačih obnovljivih virov energije Slovenije ter pomemben element energetske varnosti države. Slovenija razpolaga s pomembnimi količinami lesa slabše kakovosti, sečnih ostankov in ostankov lesnopredelovalne industrije, ki predstavljajo dolgoročen in trajnosten vir za energetsko rabo.
• Razpoložljivost biomase trenutno ni omejitveni dejavnik njenega razvoja. Ključni izzivi ostajajo mobilizacija lesa iz zasebnih gozdov, organizacija oskrbnih verig, boljše povezovanje lastnikov gozdov ter izboljšanje ekonomike pridobivanja lesa slabše kakovosti.
• Slovenija ima dobro razvito proizvodnjo lesnih goriv ter uspešna podjetja in projekte, ki dokazujejo možnosti celovite izrabe biomase. Posebej pomembni so primeri krožnega gospodarstva, kjer ostanki lesne predelave postanejo vir toplote, elektrike in lesnih goriv ter ustvarjajo dodano vrednost v lokalnem okolju. Biomasa d.o.o. in njihov Biomasni center v Nazarjah prikazuje primer industrijskega centra, ki združuje proizvodnjo sekancev, peletov, toplote, elektrike, hranilnike energije in trajnostno logistiko.
• V Sloveniji še vedno izvažamo del lesnih goriv in energetsko uporabnih surovin, zato obstajajo možnosti za večjo domačo predelavo in porabo lesa z višjo dodano vrednostjo. Hkrati razvoj domačega trga lesnih goriv zmanjšuje izpostavljenost mednarodnim energetskim pretresom ter krepi odpornost lokalnih skupnosti.
• Konferenca je potrdila, da okoljskih vplivov rabe lesne biomase ni mogoče obravnavati zgolj skozi količino porabljenega lesa. Ključni dejavniki kakovosti zraka so sodobne kurilne naprave, kakovost goriv, pravilna vgradnja, ustrezna uporaba naprav ter učinkovit sistemi oskrbe in nadzora kurilnih in dimovodnih naprav preko sistematično urejene dimnikarske dejavnosti.
• Izboljšanje kakovosti zraka mora temeljiti na pospešeni zamenjavi zastarelih kurilnih naprav, promociji rabe kakovostnih lesnih goriv in večji ozaveščenosti uporabnikov. Posebno pozornost je treba nameniti podpori sodobnim tehnologijam z nizkimi emisijami ter sistematičnemu spremljanju njihovega delovanja, prvenstveno pa je potreben kvaliteten popis vseh ogrevalnih sistemov in kurilnih naprav v državi, ki mora potekati kontinuirano preko urejene dimnikarske dejavnosti, da je sploh mogoče planirati in izvajati ukrepe ter spremljati učinke.
• Pomembno razvojno priložnost predstavljajo sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Takšni sistemi omogočajo visoko energetsko učinkovitost, centraliziran nadzor emisij in boljši izkoristek lokalnih virov biomase. Tako domači kot avstrijski primeri potrjujejo njihovo pomembno vlogo pri energetski tranziciji.
• Avstrija predstavlja zgled uspešnega razvoja sektorja lesne biomase. Avstrija je vzpostavila obsežno mrežo toplarn na biomaso, daljinskih sistemov ogrevanja, proizvajalcev lesnih goriv in ponudnikov tehnologij ter že danes z bioenergijo pokriva pomemben delež svoje primarne rabe energije. Uspeh temelji na dolgoročni politiki, stabilnih spodbudah in jasnih razvojnih ciljih
• Za nadaljnji razvoj sektorja je ključno zagotavljanje stabilnih, dolgoročnih in predvidljivih nepovratnih finančnih spodbud in dolgoročen zakonodajni okvir. Udeleženci konference podpirajo pripravo ukrepov, ki bodo omogočili postopno opuščanje fosilnih goriv v sektorju ogrevanja, spodbujali naložbe v sodobne sisteme na lesno biomaso ter zagotavljali stabilno investicijsko okolje. Ustrezna shema spodbud brez večjih prekinitev javnih pozivov je bistvena za načrtovanje investicij, zmanjševanje investicijskih tveganj ter pospeševanje prehoda na OVE.
• Lesna biomasa mora ostati pomemben del slovenskega energetskega prehoda in prilagajanja podnebnim spremembam. Prihodnji razvoj naj temelji na trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, kaskadni rabi lesa, večji energetski samooskrbi lokalnih skupnosti, sodobnih tehnologijah ter učinkovitem povezovanju gozdarstva, lesarstva in energetike.

Priporočila pristojnim ministrstvom:

• pripraviti dolgoročno strategijo razvoja področja pridobivanja, predelave in rabe lesne biomase do leta 2040;
• pospešiti razvoj daljinskih sistemov na lesno biomaso;
• izboljšati mobilizacijo lesa iz zasebnih gozdov;
• vzpostaviti kakovosten register kurilnih naprav;
• okrepiti podporo sodobnim kurilnim napravam in kakovostnim lesnim gorivom;

Vir: ZLEBIS, Sekcija dimnikarjev pri OZS, Borzen