Primerjava čakanja na delo po ZDR-1 in osnutku interventnega zakona

Čakanje na delo

ZDR-1

Interventni zakon

Namen čakanja na delo

ohranjanje zaposlitve

namesto odpoved iz poslovnega razloga

Način napotitve delavca

pisna odredba

Katerim delavcem lahko delodajalec odredi čakanje na delo

vsem kategorijam

(tudi varovanim)

Dopustno je odrediti čakanje na delo med tekom odpovednega roka

Ne

Višina nadomestila plače

80 % osnove iz 137/7 ZDR-1

Delavec lahko delavce, ki so na čakanju na delo menja/rotira

Da

Delavec lahko med čakanjem na delo koristi letni dopust

Da

Trajanje

max 6 mesecev v koledarskem letu

max 3 mesece do

30. septembra 2020

Kdaj lahko delodajalec odredi čakanje na delo

kadarkoli, ko ima poslovni razlog (ni cenzusa)

ko najmanj 30 % delavcem ne more zagotavljati dela iz poslovnega razloga

Kateri delodajalci lahko odredijo čakanje na delo

pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi (5. člen ZDR-1)

gospodarske družbe (osebne – d.n.o. in k.d. ter kapitalske – d.o.o., d.d., k.d.d., e.d.d.), zadruge ter delodajalci, ki so fizične osebe in zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi

Dopustno je odrediti čakanje na delo, četudi imajo delavci, katerih delovni čas je neenakomerno razporejen, višek ur

Da

Ne

Ali lahko delodajalec delavcem, ki delajo, odredi opravljanje nadurnega dela

Ne

Ne

Čakanje na delo lahko odredi tudi delodajalec, ki je davčni dolžnik

Da

Ne

Čakanje na delo lahko odredi delodajalec, ki v zadnjih 3 mesecih  ni redno izplačeval plač

Da

Ne

Čakanje na delo lahko odredi delodajalec, nad katerim je začet postopek likvidacije po ZGD-1

Da

Ne. Če se to zgodi vmes, bo moral prejeta sredstva vrniti

Delno povračilo nadomestila plače s strani države

Ne

Da, 40 % (bruto I), vendar ne več kot znaša najvišje nadomestilo za brezposelnost (892,50 EUR bruto). Delodajalec ga bo lahko uveljavljal le od veljavnosti zakona dalje (čeprav so bili delavci na čakanju na delo že pred njegovo veljavnostjo)

Delavec, ki se vrne s čakanja na delo, je varovan pred odpovedjo iz poslovnega razloga

Ne

Da, šest mesecev po začetku čakanja na delo

Delodajalec nobenemu izmed delavcem v času, ko je kateri na čakanju na delo, ne sme odpovedati pogodbe iz poslovnega razloga

Ne

Da