Poslovanje v tujini - HRVAŠKA

V določenih poklicih se lahko tujci iz tretjih držav v Sloveniji zaposlujejo brez kontrole trga dela. Te poklice določa Odredba o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela. V Uradnem listu št. 1070/2026 z dne 24. 6. 2026 je bila objavljena Odredba o spremembi navedene odredbe, ki ne prinaša novosti.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v torek, 19. maja 2026, ob 12. uri v prostorih Regionalne razvojne agencije Posavje, Cesta krških žrtev 2, Krško, organizira posvet o novostih na področju zaposlovanja tujcev.

Zavod RS za zaposlovanje bo v aprilu organiziral zaposlitvena dogodka v Tuzli in Zenici. Letos prvič pa delodajalcem iz Slovenije, ki se dogodkov v živo ne bodo mogli udeležiti, ponuja tudi možnost sodelovanja na dveh spletnih dogodkih, ki dopolnjujeta srečanji na terenu. Delodajalci so vabljeni, da se 20. in 21. aprila pridružijo dogodkoma prek spleta ter spoznajo kandidate iz Bosne in Hercegovine.

Na področju zaposlovanja tujcev od lanskega leta velja možnost, da delodajalci v določenih dejavnostih in poklicih zaposlijo tujce po hitrejšem postopku. To pomeni, da se tujci iz tretjih držav, ki se prvič zaposlujejo v Republiki Sloveniji, v izbranih poklicih lahko zaposlijo že na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo na upravni enoti ter izdanega soglasja Zavoda RS za zaposlovanje.

Delodajalci v gostinstvu in turizmu se pred vsako sezono znova in znova sprašujejo, kako čim hitreje zapolniti vsa delovna mesta v času sezone. Ker v domačem okolju ustreznega kadra pogosto ni na voljo, rešitve iščejo v zaposlovanju tujcev iz držav izven Evropske unije. Od leta 2025 imajo delodajalci v gostinstvu in turizmu pri zaposlovanju tujcev iz tretjih držav na voljo tudi možnost sezonske zaposlitve.

Podjetja lahko pri svojem poslovanju v tujini naletijo na izzive povezane z čezmejnim izvajanjem storitev z napotenimi delavci, ki so državljani tretjih držav, saj so vprašanja glede vstopa državljanov tretjih držav v EU, njihovo bivanje v schengenskem območju ter možnosti napotitve na delo v druge države EU pogosto kompleksne. Pri tem je treba upoštevati tako slovensko zakonodajo kot zakonodajo države gostiteljice.