Na regijskem srečanju obrtnikov in podjetnikov podravske, pomurske, savinjsko-šaleške in koroške regije v Mariboru, ki sta ga organizirali Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), so udeleženci poudarili, da Slovenija nujno potrebuje novo, bolj ambiciozno in razvojno usmerjeno gospodarsko politiko. V ospredju razprave so bile zahteve po izboljšanju poslovnega okolja, ki bi obrti in podjetništvu omogočilo preživetje in dolgoročni razvoj.

Predsednik OZS Blaž Cvar je ob tem odločno izpostavil, da srečanje ni politični peskovnik, temveč prerez stanja gospodarstva in jasno izoblikovanje zahtev do bodoče vlade. »Ne prosimo za privilegije, zahtevamo pogoje, v katerih bomo lahko sploh preživeli. Čas je, da skupaj pošljemo jasen signal, da mora politika preseči kratkoročne interese posameznih mandatov ter v sodelovanju z obrtjo in gospodarstvom oblikovati politiko, ki v ospredje postavlja rast in razvoj obrti ter podjetništva, dvig dodane vrednosti v korist vseh državljanov Slovenije ter izboljšanje poslovnega okolja in večjo konkurenčnost na globalnem trgu.«

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da aktualne gospodarske razmere niso spodbudne. »Če bi danes govorili o gospodarski rasti 2 odstotkov ali več, bi bil ton razprave bistveno bolj optimističen. Dejstvo pa je, da Slovenija že drugo leto zapored zaostaja za pričakovanji in tudi za primerljivimi državami,« je dejala. Po njenih besedah povprečna gospodarska rast v obdobju 2023–2026 ne bo presegla 1,8 odstotka, kar pomeni izgubljen razvojni potencial, nižje plače in manjšo blaginjo. Socialna država dolgoročno temelji na uspešnem gospodarstvu, visoki produktivnosti in motiviranih zaposlenih.

Poseben poudarek razprave je bil namenjen davčni obremenitvi dela. »V zadnjih štirih letih se je obremenitev plač zaposlenih močno povečala. Danes država pobere skoraj 47 odstotkov vrednosti, ki jo zaposleni ustvarijo s svojim delom,« je bila jasna generalna direktorica GZS. Dodala je, da so zaposleni zaradi sprememb davkov in prispevkov v obdobju 2023–2026 izgubili več tisoč evrov neto dohodka, hkrati pa se kakovost javnih storitev ni izboljšala. Izpostavila je tudi pomen pravočasnega prepoznavanja priložnosti ter usklajenega, premišljenega nastopa na tujih trgi ob ciljani podpori podpornih institucij.

Vlada se sicer rada pohvali z novimi investicijami, a realnost je drugačna. Večina tujih investicij v Sloveniji so v zadnjih desetletjih predstavljali prevzemi obstoječih podjetij (npr. Fraport, Helios, Gorenje) ali pa širitve proizvodnje obstoječih družb (Lek v Lendavi), ne pa nove investicije ( t. i. greenfield). Slovenija pri privabljanju novih visokotehnoloških investicij močno zaostaja za CEE državami, kot sta Češka ali Madžarska. Po raziskavah nekaterih tujih gospodarskih zbornic (nemška, avstrijska) se zmanjšuje atraktivnost Slovenije za tuje investitorje. Tuji investitorji razmišljajo o umiku, če se razmere ne izboljšajo.

Obrtno podjetniška zbornica Slovenije (OZS) že leta v okviru zahtev obrti in podjetništva predstavlja Pametne rešitve za obrt in podjetništvo prihodnosti, ki so ključne za ohranitev konkurenčnosti našega gospodarstva. Gospodarstvo ne zahteva privilegijev, temveč predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, ki bo omogočilo investicije namesto razmišljanja tujih vlagateljev o umiku iz države.

»Smo v začetku leta 2026. Na globalnem nivoju je to leto, v katerem se bodo po dramatičnih geopolitičnih spremembah v lanskem letu bolj jasno izrisale konture nove svetovne gospodarske ureditve. Za Evropsko unijo to leto predstavlja časovno okno, v katerem še lahko sprejema politične odločitve, ki bodo povezavo usmerile na pot njene večje strateške samostojnosti. Za Slovenijo pa je to leto v katerem se bo, tudi v kontekstu spomladanskih parlamentarnih volitev, oblikovala smer, v katero bo šla naša država tako na gospodarskem kot na širše družbenem področju,« je dejal prof. dr. Mojmir Mrak.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je nazorno prestavil razmere v širši regiji. »Mi v banki ne čutimo gospodarske rasti, o kateri govori vlada. Celotno kovinsko industrijo imamo v Sloveniji v fazi prestrukturiranja in slabih posojil. To je realnost. Ne bomo mogli živeti samo od javnih investicij in ne bomo mogli sfinancirati še preostalih dvigov plač v javnem sektorju, z vsem spoštovanjem do javnih služb. Bolniške odsotnosti, davki in druge obremenitve – enostavno nismo več konkurenčni. Zato, oglasite se! Bodite glasni!,« je pozval gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike.

Predsednik OOZ Maribor Marko Gorjak je poudaril, da je vlada v zadnjih letih ustvarila razdor med delodajalci in zaposlenimi, česar si po njegovem mnenju ne bi smela privoščiti.

»Naše sporočilo je, da smo slišani in da pokažemo, da smo povezani,« pa je dejal Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, hkrati pa je zbranim pojasnil, da je dobiček v podjetju nekaj nujnega. »Če ta pride do spodnje meje, nam banke zapirajo vrata, brez tega ni investicij in tako naprej. Na koncu ni blaginje ne pri nas ne pri prebivalcih,« je dodal.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije že jutri nadaljuje s srečanji v Murski Soboti, v četrtek v Kranju, nato pa v mesecu marcu še v Ajdovščini, Celju, Ljubljani, Novem mestu in Kopru.