Slovensko gradbeništvo se nahaja v obdobju izrazitih sprememb, ki hkrati predstavljajo tveganje in veliko razvojno priložnost. Povečani regulativni pritiski, zahteve po trajnostni gradnji, kronično pomanjkanje kadra in hiter tehnološki razvoj postavljajo podjetja pred nujnost prilagajanja poslovnih modelov. To se je jasno pokazalo tudi na Kongresu sekcij gradbincev, kleparjev, krovcev in instalaterjev energetikov, ki je konec januarja potekal v Portorožu in združil predstavnike gospodarstva, države, stroke ter nadzornih institucij. Program dogodka je odprl številna ključna vprašanja prihodnjega razvoja panoge – od krožnega gospodarstva do umetne inteligence in zakonodajnih sprememb.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je v uvodnem nagovoru poudaril pomen povezovanja panog in enotnega nastopa gospodarstva pri doseganju sistemskih sprememb. Izpostavil je, da je prihodnost gradbeništva tesno povezana s sodelovanjem stroke, gospodarstva in države. Ob tem je poudaril, da mora gospodarstvo odločevalcem jasno in argumentirano sporočati, katere rešitve so za razvoj države smiselne, saj prenagljene zakonodajne spremembe pogosto prinesejo dodatne popravke in negotovost. Po njegovih besedah mora panoga mladim pošiljati tudi pozitivna sporočila, ki poudarjajo uspehe in razvojne priložnosti, ne zgolj izzivov. Posebej je izpostavil tudi pomen priznanj Znak odličnosti kot simbolov kakovosti in strokovnosti najboljših podjetij v panogi.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v nagovoru poudaril strateški pomen gradbeništva za slovensko gospodarstvo ter izpostavil, da panoga ustvarja pomemben delež BDP in predstavlja temelj razvoja infrastrukture ter številnih drugih gospodarskih dejavnosti. Ob tem je poudaril potrebo po stabilnem in predvidljivem investicijskem okolju, saj so za gradbeništvo najbolj problematični izraziti investicijski cikli.

V uvodnem delu je Edina Babnik predstavila Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG) in poudarila, da ima gradbeništvo ključno vlogo pri gospodarskem in družbenem razvoju države, hkrati pa tudi največji vpliv na rabo virov, energijo in nastajanje odpadkov, zato je prehod v krožno gospodarstvo nujen in neizogiben. Izpostavila je, da center podjetjem, predvsem mikro, malim in srednje velikim nudi konkretno podporo pri uvajanju krožnih rešitev, ki niso le okoljska zahteva, temveč tudi priložnost za nižje stroške, večjo konkurenčnost in dolgoročno stabilnost poslovanja. SCKG je bil letošnji soorganizator kongresa in uvodne okrogle mize ter strokovnih predavanj na temo trajnosti in krožnega gospodarstva v gradbeništvu, saj prav spodbujanje teh vsebin prispeva k učinkovitejši rabi virov, zmanjševanju okoljskih vplivov, večji odpornosti podjetij ter dolgoročni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Osrednja tema kongresa je bil prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Na okrogli mizi z naslovom »Na poti iz linearnega v krožno gospodarstvo«, ki jo je vodil mag. Gregor Ficko, direktor ZGIGM, je gostil Uroša Vajgla, državnega sekretarja Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, dr. Tomaža Vuka, predsednika uprave Alpacema Cementa, Miho Hafnerja, Elea IC in Zorana Simčiča, predsednika sekcije gradbincev OZS. Stroka opozarja, da brez jasnega regulatornega okvirja in boljšega usklajevanja med različnimi resorji prehod ne bo dovolj hiter. Gradbeništvo je namreč razdeljeno med več ministrstev, kar pogosto otežuje sistemske spremembe in zavira razvoj krožnih poslovnih modelov, čeprav jih trg in evropska zakonodaja že močno spodbujata. Pri tem ima SCKG pomembno vlogo, saj podjetjem nudi strokovno podporo pri razumevanju zakonodajnih zahtev in uvajanju krožnih rešitev v prakso. Hkrati deluje kot povezovalni člen med podjetji, stroko in odločevalci ter prispeva k boljšemu usklajevanju deležnikov, ki je ključno za pospešitev prehoda v krožno gospodarstvo.

Slavnostna podelitev priznanj

Dvodnevni kongres smo okronali s svečanim večerom, kjer smo podelili priznanja »Znak odličnosti v gradbeništvu«. Ta priznanja predstavljajo eno najpomembnejših strokovnih potrditev kakovosti v panogi, saj potrjujejo strokovnost, zanesljivost, kakovost izvedbe ter dolgoročno stabilnost poslovanja podjetij.

Med podjetji, ki so priznanje prejela prvič, so bila GP Brlec d.o.o., Montim storitve d.o.o., NOAH d.o.o., Slaviša, slikopleskarstvo in fasaderstvo d.o.o., Stavbno kleparstvo in krovstvo Simon Sodnik s.p. ter Strehe Lupša, Sandi Lupša s.p.

Priznanje so uspešno obnovila ali podaljšala podjetja DA BO MONT d.o.o., Gradnje SL d.o.o., Mario Bau d.o.o., MGS PLUS d.o.o., Mizarstvo Dušan Fidler s.p., Pečarstvo Avguštin, Klemen Avguštin s.p., Pečarstvo Hrovat, Miha Hrovat s.p., Splošno kleparstvo in krovstvo Matija Borovnik s.p., ŽIHER d.o.o., Skarpa d.o.o., SKM TIM d.o.o. ter TESKRO d.o.o.

Čestitke vsem prejemnikom in prejemnicam! Vaša predanost poklicu in kakovosti je navdih za celotno panogo.

V februarski številki revije Obrtnik podjetnik bomo objavili reportažo z dogodka ter obsežnejši strokovni članek o ključnih izzivih in priložnostih, ki čakajo slovensko gradbeništvo v prihodnjih letih.

Galerija fotografij s kongresa gradbincev 2026 >>>

Generalni pokrovitelj dogodka - Alpacem Cement d.d.