Blagovna znamka Gostilna Slovenija

Seznam gostiln, ki so pridobile pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke GOSTILNA SLOVENIJA

* Gostilna Jakomin (trenutno zaprta), Kubed

Gostilna Slovenija - Pravilnik in pogoji

Blagovna znamka Gostilna Slovenija

Gostilne v Sloveniji so ena od sestavin naše dediščinske in sodobne kulinarične razpoznavnosti. Stoletja sooblikujejo podobo gastronomske kulture in pomenijo pomembna središča družabnosti, uživanja ob dobrih jedeh in odličnih vinih ter okolja za sestanke, sprejeme in praznovanja. V pestrem razvoju in paleti okusov so se gostilne v Sloveniji razvijale kot značilne družinske gostinske dejavnosti. Njihovo poimenovanje »gostilne« je povezano z gosti in predvsem  gostoljubnostmi, s katerimi jih vabijo gostilničarji k odkrivanju okusov hišnih, lokalnih, regionalnih, slovenskih in mednarodnih jedi ter nazdravljanju z rujnimi vini…  

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije z blagovno znamko in znakom Gostilna Slovenija uvaja novost na področju gostinstva v Sloveniji. Upravni odbor OZS je v ta namen sprejel Pravilnik o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke »Gostilna Slovenija« in imenoval strokovno komisijo za pridobitev omenjene blagovne znamke. Vsaka gostilna, ki bo pridobila pravico do uporabe blagovne znamke in znaka Gostilna Slovenija, bo na zunaj označena z označevalno tablo pri vhodu in lahko tudi z izveskom.

                                            Izvesek                                                                                                Označevalna tabla

Barve v logotipu ponazarjajo različnost in barvitost Slovenije in njene gostinske oziroma gostilniške ponudbe. Vsak barvni ton ima svoj pomen in sicer:

• 2 modra odtenka: morje, reke, jezera; 

• 2 zelena odtenka: temeljna razpoznavna barva za Slovenijo, njive in gozdovi;

• 1 rumeni odtenek: na sončni strani Alp;

• 3 rdeči odtenki: gostoljubnost, ljubezen (»ki gre skozi želodec«), zvestoba.

Sestavina znaka je ime »Gostilna Slovenija«, ki se lahko uporablja kot enoten napis »Gostilna Slovenija« na zgornji strani znaka. Znak je na beli podlagi, kar simbolizira beli prt, značilno podrobnost gostilniških pogrinjkov v Sloveniji.

Oblikovanje izveska in znaka na tabli temelji na sodobni interpretaciji gostilničarske kulturne dediščine, ki so jo predstavljali šopi oblanja in njihove razvojno mlajše stilizirane pločevinaste ter kovane inačice na fasadah gostiln v Sloveniji.  

Pravico do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija imajo tiste gostilne, ki ustrezajo pravilom, merilom in kriterijem za pridobitev uporabe tega znaka in znamke. Priloga pravilnika je tudi Obrazec za ocenjevanje oziroma samoocenitev, s pomočjo katerega se lahko gostinci tudi sami ocenijo, preden se odločijo za posredovanje prijavnice. 

Gostilne morajo izpolnjevati pogoje glede zunanje in notranje ureditve lokalov, v ponudbi morajo prevladovati hišne, lokalne in regionalne jedi, seveda tudi ustrezna živila in živilski proizvodi lokalnih pridelovalcev, ustrezna morala biti glasbena kulisa, načini strežbe in vrsta drugih sestavin, ki sooblikujejo upravičenost do uporabe blagovne znamke in znaka Gostilna Slovenija.  Strokovna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor OZS, bo gostilne, ki bodo posredovale prijavnico, obiskala, jih ocenila in preverjala izpolnjevanja kriterijev ter izdala odločitev o podelitvi pravice do uporabe blagovne znamke.  

Priloga pravilnika so Grafični priročnik blagovne znamke, Prijavnica in Obrazec za ocenitev oziroma samoocenitev.   

Vsaka gostilna, ki si pridobi pravico do uporabe blagovne znamke in znaka Gostilna Slovenija je na zunaj označena z izveskom in označevalno tablo pri vhodu. Oblikovanje izveska in znaka na tabli temelji na sodobni interpretaciji gostilničarske kulturne dediščine, ki so jo predstavljali šopi oblanja in njihove razvojno mlajše stilizirane pločevinaste ter kovane inačice na fasadah gostiln v Sloveniji.  

Pravico do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija imajo tiste gostilne, ki ustrezajo pravilom, merilom in kriterijem za pridobitev uporabe tega znaka in znamke. Priloga pravilnika je tudi Obrazec za ocenjevanje oziroma samoocenitev, s pomočjo katerega se lahko gostinci tudi sami ocenijo, preden se odločijo za posredovanje prijavnice. 

Gostilne morajo izpolnjevati pogoje glede zunanje in notranje ureditve lokalov, v ponudbi morajo prevladovati hišne, lokalne in regionalne jedi, seveda tudi ustrezna živila in živilski proizvodi lokalnih pridelovalcev, ustrezna morala biti glasbena kulisa, načini strežbe in vrsta drugih sestavin, ki sooblikujejo upravičenost do uporabe blagovne znamke in znaka Gostilna Slovenija.  Strokovna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor OZS, bo gostilne, ki bodo posredovale prijavnico, obiskala, jih ocenila in preverjala izpolnjevanja kriterijev ter izdala odločitev o podelitvi pravice do uporabe blagovne znamke.  

Pripeti dokumenti:

Pravilnik o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke Gostilna Slovenija

Priročnik blagovne znamke Gostilna Slovenija _Priloga 1

Prijavnica za pridobitev blagovne znamke Gostilna Slovenija_Priloga 2

Prijava Gostilna Slovenija recenzija

Obrazec za ocenjevanje oziroma samoocenitev_Priloga_3

Tabla_GOSTILNA SLOVENIJA

Za pravico do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija se lahko potegujejo vsi gostinski obrati, pogoj je, da je gostinski obrat registriran, kot gostilna in imeti naziv gostilna. V poštev za ocenjevanje pridejo tudi obrati, ki se imenujejo gostišča, vendar bo v prihodnosti potrebno njihovo preimenovanje v gostilne s prenočišči, ter obrati, ki imajo registriranih več dejavnosti, a se dejavnost gostilne od njih jasno ločuje.  

Gostilna Slovenija tako postaja urejen in razpoznaven proizvod sodobne gastronomske razpoznavnosti Slovenije. Dosledno upošteva določila sonaravnega in trajnostnega razvoja, predvsem pa omogoča boljšo kulinarično in gastronomsko razpoznavnost Slovenije na svetovnem zemljevidu.  

»V teh malih slovenskih gostilnah je postrežba izvrstna, dostikrat boljša in skrbnejša kot v velikih mestnih hotelih. Ljudje vam tu ne strežejo, temveč vas sprejemajo in gostijo. V njihovi vljudnosti ni sledu o ponižnosti ali o preračunanem dobrikanju, čutiti pa je v njej tisto spoštovanje drugega človeka, ki sloni na spoštovanju človeka v samem sebi. S svojo uslužnostjo kažejo, da cenijo svoje, sami sebe in tistega, kateremu strežejo.« (Ivo Andrić, pisatelj, Nobelov nagrajenec, 1961.)  

»Na Slovenskem je danes več kot tri tisoč gostinskih lokalov, med katerimi prevladujejo gostilne. Torej prostori in ljudje, ki ponujajo celostno kakovost. To je namreč temeljna lastnost vsake prave in predvsem dobre gostilne. Sestavljajo jo splošna urejenost in notranja oprema, tradicionalna gostoljubnost, vrhunska ter raznolika kulinarična ponudba z vini in drugimi pijačami. Ponudba slovenskih gostiln je odslikava naše narodne kuhinje, ki jo sestavljata kulinarični zgodovinski spomin (dediščina) in iskanje sodobnih kulinaričnih smeri in načinov…« (Prof. dr. Janez Bogataj, Naše gostilne, Ljubljana 1997.) prof. dr. Janez Bogataj