Označevanje kopij papirnatih računov, ki jih po novem ob izdaji ni več treba izročiti končnemu potrošniku

Nov deseti odstavek 81. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa, da davčnemu zavezancu za opravljeno dobavo blaga ali storitev ni več treba izročiti računa v papirni obliki končnemu potrošniku, razen če končni potrošnik to zahteva. V skladu s petim odstavkom 6. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) mora zavezanec, v primeru ko kupec od njega zahteva izdajo kopije računa, izdati kopijo, ki je enaka originalu, z oznako »KOPIJA« in zaporedno številko kopije računa.

Z navedeno spremembo se ne spreminja načina označevanja izdanih kopij računov, ki je določen v petem odstavku 6. člena ZDavPR. Prvi natisnjen papirnati izvod računa se, enako kot do sedaj, šteje za originalen izvod in se ne označuje. Navedeno velja ne glede na to, ali je račun natisnjen in kupcu izročen neposredno ob izdaji ali naknadno. Vsi nadaljnji natisnjeni računi se štejejo za kopije in morajo biti označeni z oznako »KOPIJA« in zaporedno številko kopije.

Pojasnjujemo, da se prvi natisnjen papirnati izvod računa kot kopija ne označuje niti v primeru, ko kupcu račun ob izdaji ni bil izročen in se le-ta prvič natisne in izroči naknadno inšpektorju, ki opravlja nadzor. Inšpektor bo vedel, da gre za račun, ki kupcu ob izdaji ni bil natisnjen in izročen. Praviloma bo inšpektor v takšnem primeru zahteval izpis še enega izvoda računa. Če bo račun označen z oznako kopija in zaporedno številko kopije 1, bo to dokazovalo, da je označevanje kopij ustrezno urejeno.

Vir: FURS