Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
DAN SLOVENSKE HRANE

Danes je Dan slovenske hrane, zjutraj Tradicionalni slovenski zajtrk

17. 11. 2023
Avtor: Anton Šijanec
DAN SLOVENSKE HRANE

Danes poteka Dan slovenske hrane, ob njem pa že trinajstič tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, tokrat pod sloganom Kruh za zajtrk - super dan!. Ta dan namenjamo lokalno pridelani hrani še prav posebno pozornost, pridelovalcem in predelovalcem hrane pa izražamo posebno priznanje in spoštovanje do njihovega dela.

Sodeluje tudi naša stanovska organizacija OZS

Pri organizaciji in izvedbi TSZ sodelujejo ministrstva, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zdravje, vzgojo in izobraževanje, kulturo ter okolje, podnebje in energijo, Čebelarska zveza Slovenije, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza sadjarskih društev Slovenije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Tradicionalni slovenski zajtrk v znamenju kruha, žit in izdelkov iz žit

Letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk poteka pod sloganom Kruh za zajtrk – super dan!. Kruh je poleg masla, mleka, medu in jabolka ali drugega slovenskega sadja, ena od sestavin Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Letos obeležujemo mednarodno leto prosa, zato bo temu žitu namenjena večja pozornost.

Slovenski zajtrk sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolko ali drugo slovensko sadje, projekt pa v ospredje postavlja ozaveščanje najmlajših o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja.

Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade

Eden izmed ciljev je po navedbah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi poudarjanje pomena rednega zajtrkovanja za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje. Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, vsakodnevni zajtrk pa poskrbi tudi za jutranjo energijo.

Pomen polnozrnatih živil za zdravje izpostavljajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj ima "njihovo vključevanje v zajtrk, pa tudi druge dnevne obroke, pomembno vlogo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa II, nekaterih vrst raka in debelosti".

Le živila slovenskega porekla

Vsa živila TSZ morajo biti slovenskega porekla. Prepoznavanje v Sloveniji pridelanih in predelanih kakovostnih proizvodov med drugimi omogočata zaščitna znaka Ekološki in Izbrana kakovost – Slovenija. Z njima se ponašajo kmetijski pridelki oziroma ekološka živila in živila s posebnimi lastnostmi kot so sestava, okolju prijazno pridelava, kakovost surovin, dobrobit živali, način krmljenja, dolžina transportnih poti in hitrost predelave surovin.

Glavni namen projekta TSZ, ki je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič organiziran leta 2011, je ozaveščanje najmlajših o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja. Prav tako je eden ciljev poudarjanje pomena rednega zajtrkovanja za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje. Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, to pa pripomore k lažjemu vzdrževanju primerne telesne teže. Vsakodnevni zajtrk poskrbi tudi za jutranjo energijo, ki jo še posebej otroci in mladostniki potrebujejo za lažje sledenje učnemu procesu.

Pobuda se uveljavlja tudi med širšo javnostjo, saj se Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku vsako leto pridružijo številni posamezniki, institucije podjetja, gostinski obrati in turistične ustanove, ki širijo pomen in glas o TSZ.

Dan slovenske hrane

TSZ je glavni dogodek dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo od leta 2012 vsak tretji petek v novembru. Ta dan namenjamo lokalno pridelani hrani še prav posebno pozornost, pridelovalcem in predelovalcem hrane – kmetom, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam – pa izražamo posebno priznanje in spoštovanje do njihovega dela.

Z dnevom slovenske hrane krepimo zavedanje in pomen domače trajnostne samooskrbe, ohranjanje čistega in zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjamo mlade s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujamo zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.

 

Vir:MKGP, STA