
Katastrofalne posledice v turizmu in gostinstvu
Avtor: Mira Črešnar
Tudi v gostinstvu in turizmu že govorijo o katastrofalnih posledicah zaradi pandemije koronavirusa. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je skupaj z ostalimi gostinsko-turističnimi združenji na gospodarsko in kmetijsko ministrstvo naslovila predloge za reševanje preblematike na področju gostinstva in turizma.
Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS, Gostinsko turistična zbornica Slovenije, združenje JRE Slovenija in Združenje malih hotelirjev poudarjajo, da morajo biti ukrepi celoviti, predvsem pa takojšnji, saj bi odlašanje pomenilo podaljševanje okrevanja oziroma veliko nevarnost za propad sicer zdravih podjetij s področja gostinstva in turizma. »Če krize ne rešimo do začetka poletne sezone, bodo posledice zares katastrofalne,« je prepričan Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.
Predstavniki gostinskih in turističnih podjetij apelirajo na obe ministrstvi, da nemudoma sprejmeta naslednje ukrepe, ki bodo omogočili preživetje zaposlenim ter obstoj turističnih podjetij in gostincev:
1. Oprostitev vseh prispevkov in davkov na plače za vse zaposlene in samostojne podjetnike in da v primeru čakanja na delo nadomestilo v višini 80 % plače prevzame država.
- Povrnitev stroškov odloga in obresti za že najeta bančna posojila za podjetja in samostojne podjetnike v turistično-gostinskem sektorju za čas enega leta (kolikor ocenjujejo, da bodo trajale hude finančne posledice aktualne krize), zagotovitev nepovratnih sredstev za pokritje fiksnih stroškov v času onemogočenega poslovanja in možnost najema brezobrestnih likvidnostih kreditov (lahko preko Slovenskega podjetniškega sklada in/ali SID banke), za katere jamstvo prevzame država, če prosilec, sicer stabilen gospodarski subjekt, nima možnosti kakovostnega zavarovanja kreditov.
- Brezobrestni odlog plačila DDV, DDPO ter akontacij DDPO za čas trajanja krize.
4. Dovoli se opravljati priprava hrane za na dom in dostava (pod določenimi pravili).
Našteti so le najnujnejši ukrepi, ki jih je treba sprejeti za ohranitev delovnih mest in preprečitev propada mnogih gostincev, hotelov in turističnih podjetij, predvidoma prihodnji teden, ko bo situacija že bolj jasna, pa bodo pripravili drugi sklop predlogov.
Hkrati svarijo pred italijanskimi napakami. »Avstrijska vlada je nedavno zgolj za namen preprečevanja posledic koronavirusa odobrila sredstva v višini 10 % celotnih letnih prihodkov turizma v Avstriji, ki znaša 40 milijard evrov letno, torej 4 milijard evrov. Glede na naše letne prihodke v višini 2,7 milijarde evrov, bi to pomenilo 270 milijonov evrov. Menimo, da smo v Sloveniji sposobni najti ta sredstva,« je še prepričan Cvar.