Manj podjetij bo zavezanih k poročanju o trajnostnosti

Državni zbor je 15. julija 2026 sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1O), ki med drugim prinaša pomembne spremembe na področju poročanja podjetij o trajnostnosti.

Glavni namen sprememb je zmanjšanje administrativnih obremenitev podjetij, poenostavitev pravil ter zaščita malih in srednje velikih podjetij pred nesorazmernimi zahtevami po posredovanju podatkov o trajnostnosti.

Višji pragovi za obvezno trajnostno poročanje

Novela v slovenski pravni red prenaša Direktivo (EU) 2026/470, ki spreminja evropska pravila glede poročanja podjetij o trajnostnosti.

Spremembe predvidevajo:

• zmanjšanje števila podjetij, ki bodo zavezana k obveznemu trajnostnemu poročanju;
• zvišanje pragov za nastanek obveznosti poročanja;
• poenostavitev zahtev in vsebine poročanja;
• manj administrativnih obremenitev za podjetja;
• večjo zaščito malih in srednje velikih podjetij v dobavnih in vrednostnih verigah.

To pomeni, da del podjetij, ki bi po dosedanjih pravilih lahko postal zavezanec za trajnostno poročanje, po novih pravilih te obveznosti predvidoma ne bo imel oziroma bo zanj začela veljati v drugačnem obsegu.

Zaščita malih in srednje velikih podjetij

Pomembna novost je omejevanje zahtev, ki jih velika podjetja, banke, investitorji in drugi poslovni partnerji naslavljajo na mala in srednje velika podjetja v svojih vrednostnih verigah.

Čeprav mala in srednje velika podjetja večinoma niso neposredni zavezanci za obvezno trajnostno poročanje, morajo pogosto zagotavljati številne podatke o:

• porabi energije in emisijah;
• ravnanju z odpadki;
• uporabi materialov;
• delovnih pogojih;
• človekovih pravicah;
• upravljanju in poslovnih praksah.

Novela predvideva rešitve, ki naj bi preprečevale, da bi bila mala in srednje velika podjetja obremenjena z nesorazmernimi, preobsežnimi ali ponavljajočimi se zahtevami po trajnostnih podatkih.

Kaj spremembe pomenijo za podjetja?

Podjetja naj najprej preverijo, ali bodo glede na nove velikostne pragove še naprej spadala med zavezance za obvezno trajnostno poročanje.

Tudi podjetja, ki ne bodo neposredni zavezanci, pa naj področja trajnostnosti ne opustijo. Podatke o okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikih poslovanja bodo namreč lahko še vedno zahtevali večji kupci, poslovni partnerji, banke, zavarovalnice ali investitorji.

Za mala in srednje velika podjetja je zato priporočljivo, da vzpostavijo sorazmeren in praktičen sistem zbiranja osnovnih podatkov, ki so pomembni za njihovo dejavnost. Pri tem naj se osredotočijo predvsem na informacije, ki jih dejansko potrebujejo njihovi poslovni partnerji, ter se izogibajo nepotrebnim in preobsežnim sistemom poročanja.

Druge pomembne spremembe novele ZGD-1O

Novela poleg pravil o trajnostnem poročanju uvaja tudi možnost izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico. Rešitev je namenjena zlasti družinskim, zagonskim in hitro rastočim podjetjem, ki želijo pridobiti dodatni lastniški kapital, hkrati pa ohraniti dolgoročno razvojno usmeritev in stabilnost upravljanja.

Zakon določa tudi varovalke za zaščito manjšinskih delničarjev, omejitve glede glasovalnih pravic ter zahteve za večjo preglednost delniških struktur.

Dodatno se spreminjajo pravila glede medsebojne udeležbe gospodarskih družb, s čimer se želi povečati transparentnost lastniških razmerij in zmanjšati možnosti za izogibanje zakonskim omejitvam.

Podjetja naj spremljajo uveljavitev zakona

Ker je Državni zbor novelo ZGD-1O sprejel 15. julija 2026, morajo podjetja spremljati njeno objavo, datum začetka veljavnosti ter morebitna prehodna obdobja.

Za presojo konkretnih obveznosti bodo pomembni predvsem končno besedilo zakona, novi pragovi za določitev zavezancev ter roki, od katerih se bodo posamezne zahteve uporabljale.

Spremembe predstavljajo korak k manj obremenjujočemu sistemu trajnostnega poročanja. Kljub zmanjšanju števila neposrednih zavezancev pa trajnostni podatki ostajajo pomemben del poslovnih odnosov, financiranja in vključevanja podjetij v evropske vrednostne verige.