Poslovno okolje prevoznikov na Slovaškem

Maja so slovenski prevozniki na OZS gostili svoje slovaške kolege iz Združenja cestnih prevoznikov ČESMAD in z njimi na skupni seji razpravljali o aktualnih temah in odprtih vprašanjih. Prevozniki obeh dežel so ugotovili, da se spopadajo z zelo podobnimi problemi in nastal je zanimiv spodnji zapis, ki predstavlja poslovno okolje prevoznikov na Slovaškem.

Združenje slovaških cestnih prevoznikov

ČESMAD Slovaška je združenje cestnih prevoznikov Slovaške republike, ki zastopa interese svojih članov – prevoznikov nasproti ministrstvom, centralnim organom državne uprave Slovaške republike ter drugim organom, organizacijam in združenjem v prizadevanju razvoja cestnega prometa in njegove uspešnosti. V okviru svoje dejavnosti izvajajo tudi številne storitve kot npr. odvoz pokvarjenih in poškodovanih vozil, vračila trošarine in DDV iz tujine, idr.

Visoki stroški cestnine

Tudi Slovaška bo implementirala evropski predpis glede zaračunavanja pristojbin za uporabo cestne infrastrukture, kar bo pomenilo drastični dvig višine cestnine (60% - 80%). Trenutno cestnina znaša 0,19 EUR/km, po novem pa naj bi bila 0,36 EUR/km - 0,38 EUR/km.

Možni ukrepi za zaščito prevoznikov

Združenje se trenutno pogaja z državo o možnih ukrepih za zaščito sektorja cestnih prevoznikov. Eden od možnih ukrepov je tudi možnost znižanja davka na motorna vozila. Pri plačilu cestnine lahko trenutno še koristijo rabate glede na prevoženo število kilometrov, ki pa bodo ukinjeni z novim sistemom obračunavanja. Glede na vse težje razmere v panogi cestnih prevozov je združenje pristopilo k pridobivanju informacij iz ostalih evropskih držav glede načina reševanja problematike v sektorju.

Pristojbine in zavarovalnine

Na slovaškem zaračunavajo pristojbino za uporabo vozil v cestnem prometu tudi za polprikolico. Osnovno zavarovanje za vlačilec s polprikolico (celotna kompozicija) znaša 1.200 EUR v postopku se pripravlja sprememba predpisa in pričakujejo ceno približno 900 EUR. Kasko zavarovanje znaša približno 2.400 EUR. Za nova vozila imajo priznan 50 % popust na letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu za prvih 36 mesecev (3 leta).

Tudi v Sloveniji sektor cestnih prevoznikov v strahu pričakuje predlog novega sistema obračunavanja cestnine. Vsakršno podražitev stroškov cestnine prevozniki namreč zelo težko prenesejo v ceno storitve. Države si preko visokih cestnin zagotavljajo obsežna sredstva v proračunu. V Sloveniji so bili z novim sistemom cestninjenja ukinjeni rabati, dodan pa je bil še prispevek za izgradnjo drugega tira. V Sloveniji se za polpriklopnik (kategorij O(2), O(3) in O(4)) letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu ne plača, ker je vključena pri vlečnih vozilih kategorij N(1), N(2) in N(3).

Cene goriva, vračilo trošarine, investicijske olajšave

Na Slovaškem nimajo priznanega vračila trošarine za komercialne prevoze, niti nimajo priznanih investicijskih olajšav za nakup najsodobnejših vozil.  Imajo vzpostavljen sistem prostega oblikovanja cen goriva (prosti trg). Gorivo je držaje kot v Sloveniji. Slovaški prevozniki, ki opravijo manj kilometrov v tranzitu Slovenije ne vlagajo zahtevkov za povračilo trošarine, saj  morajo dodatno voditi zahtevane evidence.

Tudi v Sloveniji so vse večji politični pritiski za ukinitev trošarine. Upravičenci za povračilo trošarine za komercialne prevoze so osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedež v Uniji ali državah članicah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).  Višina vračila trošarine je razlika med zneskom povprečne trošarine, ki jo za posamezen koledarski mesec ugotovi minister za finance, in najnižjim dovoljenim zneskom trošarine, ki ga določa 7. člen Energetske direktive (330 € za 1000 litrov od 1. 1. 2010). Če se v posameznem mesecu trošarina ne spremeni, se upošteva znesek trošarine, ki velja na prvi dan meseca, na katerega se zahtevek nanaša.

Nelojalna konkurenca

V dejavnosti se pojavlja vse več nelojalne konkurence, predvsem prevoznikov iz Ukrajine. V Sloveniji se pojavlja vse več prevoznih podjetij, katerih latniki prihajajo iz bivših Republik. Gre za podjetja, ki z dejavnostjo logistike »perejo denar«. Na trgu rušijo cene in vozijo po dumpinških cenah. Problematika nelojalne konkurence je vse večja, kajti sektor ni dovolj poenoten in povezan. Države Skupnosti bi morale sprejeti ukrepe za zajezitev nepoštene konkurence.

Večje proteste proti nelojalni konkurenci so izvedli Poljski in Slovaški prevozniki. Ena od ključnih zahtev na protestih je bilo tudi nasprotovanje podaljšanju sporazuma med EU in Ukrajino oziroma Moldavijo na področju cestnih prevozov. 

Sporazuma z Ukrajino in Moldavijo

Sporazum z Ukrajino: Namen sporazuma je začasno olajšati cestni tovorni promet med in skozi Ukrajino ter Evropsko unijo z dodelitvijo dodatnih pravic do tranzita in prevoza blaga med Ukrajino in EU po nezakoniti vojni proti Ukrajini s strani Rusije in znatnih motnjah, ki jih prinaša za vse vrste prevoza v Ukrajini. Vključuje tudi ukrepe za lažje prepoznavanje voznikovih dokumentov. Sporazum se je uporabljal do 30. junija 2024, ki pa se je podaljšal do konca leta 2025.

Sporazum z Moldavijo: Cilj sporazuma je bil začasno olajšati cestni prevoz blaga med Republiko Moldavijo in Evropsko unijo ter prek njiju z dodelitvijo dodatnih pravic do tranzita in prevoza blaga med Republiko Moldavijo in EU zaradi nezakonite ruske agresije proti Ukrajini in znatnih motenj, ki jih ta povzroča v sektorju cestnega prometa v Republiki Moldaviji, v državi, ki je izgubila dostop do pomembnih trgovskih poti prek ukrajinskih črnomorskih pristanišč in severnih prometnih povezav do Srednje Azije. Tudi ta sporazum je bil podaljšan.

Po sprejemu navedenih sporazumov se je drastično povečal vstop ukrajinskih vozil na Ukrajinsko – Slovaški meji (z namenom tranzita): iz 27.000 na 90.000 prehodov. Na Poljskih mejah beležijo še večji poskok.

Kot ugotavljajo slovaški kolegi je veliko podjetij iz tretjih držav, ki so odprla svoja prevozna podjetja v Ukrajini ali Moldaviji, kajti tako so rešili vprašanje pomanjkanja dovolilnic za opravljanje mednarodnih prevozov.

Tudi slovaški prevozniki so nasprotovali podaljšanju sporazuma. S strani Evrope so prejeli odgovor, da se je z vojno v Ukrajini, Slovaški povečal izvoz za količnik 2,3, Poljski za 3. Glede na pozitivne gospodarske kazalnike sprememb ne bo, lahko pa iščejo rešitve le znotraj svoje države.

Na Slovaško je prebežalo 110.000 ljudi iz Ukrajine, to je prineslo 30.000 novih delavcev. 

Pomanjkanje delovne sile

Na Slovaškem sektor cestnih prevoznikov pridobi t.im. »narodno vizo« na podlagi katere lahko zaposlijo voznika v 7 dneh. Sedaj, ko je splošno primanjkovanje delovne sile, se je izredni ukrep razširil še na 42 gospodarskih dejavnosti. Ta ukrep razširitve izrednega ukrepa pridobitne »narodne vize« na ostale gospodarske dejavnosti je povzročil večje zaostanke pri reševanju vlog (na ambasadah), kar pomeni, da se vračajo nazaj v staro situacijo. Izredno povečanje vlog in kadrovski problem pristojnih organov vse bolj podaljšuje roke za pridobitev delovnega dovoljenja, medtem pa delavce oz. voznike »poberejo« ostale evropske države ali pa ostale gospodarske panoge. Z državo je bil dosežen dogovor, da se vloge za voznike obravnavajo prioritetno in se delovno dovoljenje pridobi v roku 30 dni.  Narodna viza velja 1 leto, v tem času pa si mora delavec pridobiti »klasično« delovno dovoljenje. Izredni ukrep velja samo v primeru, da delavca z »narodno vizo« zaposli prevozno podjetje in ne agencija, ki bi posojala delavce. Narodna viza je vezana na delodajalca, kar pomeni, da delavec ne more s to vizo zamenjati delodajalca. Za oddaljene države izda dokumentacijo ambasada, za ostale pa organi v sestavi policije. Bodoči delavci morajo poznati jezik za osnovno komuniciranje.

Država je ugotovila, da se bo glede na demografsko sliko trend pomanjkanja delavcev kvečjemu stopnjeval. Če ne bodo sprostili trg za tujo delovno silo, bo ogroženo celotno slovaško gospodarstvo. Trenutno so v dogovoru z vlado za poenostavitev postopka za pridobitev enotnega delovnega dovoljenja, tako da ne vidijo razloga, da bi potrebovali »narodno vizo«.

Slovaška je trenutno največji proizvajalec vozil na prebivalca v Evropi. Gre za podjetja, katero vsako od njih zaposluje več kot 10.000. Zaradi pomanjkanja delovne sile tudi avtomobilska industrija močno pritiska na vlado glede sprejema rešitve hitrejšega zaposlovanja tuje delovne sile.

Zeleni prehod v sektorju cestnih prevozov

V novem sistemu slovaškega cestninjenja so v brez-emisijski razred razporejena le električna vozila in vozila na vodik. Na ta vozila tudi ni predpisan davek.

Nemčija ima za ta vozila dve leti oproščeno plačevanje cestnine, Avstrija nudi popust v višini 75 %, ostale države približno 11 %.

Tudi na Slovaškem se soočajo z nezadostno infrastrukturo za polnjenje električnih vozil (v 70 % primerov gre za nezadostno infrastrukturo). Tudi Slovaška konkretne strategije glede zelenega prehoda nima oziroma država sledi smernicam Evropske komisije, prevozniki pa opozarjajo, da te smernice niso realne. Zaskrbljujoč je predlog komisije, da sodijo vsa podjetja, ki imajo več  kot 10 tovornih vozil, med večja prevozna podjetja in morajo pri obnovi voznega parka skrbeti, da imajo vsaj 30 % vozil na alternativna goriva (električna).

V naslednjem letu pričakujejo, da bodo slovaški prevozniki kupili od 40.000 novih tovornih vozil le 200 vozil na elektriko. Ta vozila se bodo uporabljala le v notranjem cestnem prometu. 

Povezava na spletno stran ČESMAD Slovaška >>>

Vir: Zapis Sekcije za promet pri OZS