Novosti, ki veljajo od 20.11. glede EVIDENCE DELA

Beleženje delovnega časa po novem zahteva beleženje večjega števila podatkov!

Obveznost vodenja evidenc (pogosto imenovano štempljanje) kot dnevna obveznost obstaja že sedaj, novela zakona, ki velja od 20. maja in se začne uporabljati 20. novembra 2023 predvideva le podrobnejšo opredelitev, kako jih voditi, da bodo urejene evidence v končni posledici v interesu obeh strank delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca in da bodo upravičevale tudi svoj bistveni namen – verodostojnost evidence. 

O tematiki si lahko več preberete na spletni strani Svetovalnega centra OZS.

Novosti glede beleženja izrabe delovnega časa na podlagi novele ZEPDSV-A so podrobneje opisane na tej povezavi. (Vir: MDDSZ).

Vse evidence je treba za delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, in prenehati s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi novega zakona bo lahko zaposleni od delodajalca enkrat tedensko zahteval, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Mesečna obveza delodajalca (po novem), da zaposlenega pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za prejšnji mesec, in sicer do konca plačilnega dne. Za izpolnitev obveznosti podaje pisnega obvestila se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.

VODENJE EVIDENCE O IZRABI DELOVNEGA ČASA PO NOVI ZAKONODAJI

Po novem mora delodajalec (od 20.11.2023 dalje) dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za vsakega posameznega delavca naslednje podatke poleg do sedaj že zahtevanih (podatka o številu ur, skupnem številu opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela, neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila, neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila, neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače in število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa) tudi naslednje podatke:

• čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
• izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom, (ni potrebno vpisovati čas začetka in končanja)
• opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
• opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
• vpis tekočega seštevka ur v tednu, mesecu oz. letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa (delodajalec, ki evidenco delovnega časa vodi ročno, bo lahko podatek vpisoval tedensko).

Evidenco o izrabi delovnega časa je treba voditi za redno zaposlene, študente, dijake na praktičnem usposabljanju, vajence, upokojence in za izvajalce, ki opravljajo kratkotrajno delo. Delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani (trajno) na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela delavca.

Evidenco je potrebno sproti (dnevno) voditi tudi za posamezne delavce ali manjšo skupino delavcev, ki občasno opravljajo svoje delo na terenu, ali pa se npr. dnevno selijo na več različnih lokacij.

Zakon ne določa načina/obrazca, kako voditi evidence o izrabi delovnega časa. Jo je pa mogoče voditi ročno ali elektronsko. Vzorec je dostopen na spletni strani Svetovalnega centra OZS.

Več informacij: Svetovalni center OZS:   svetovanje@ozs.si    01 58 30 553  ali seminarji/dogodki.