kaj je prapor?
Prapor je, poenostavljeno rečeno, zastava. Vendar je za razliko od zastave prapor unikatni ročni izdelek, ki se od zastave razlikuje ne le po izdelavi, ampak tudi po vizualni sestavi, uporabi in simboliki. Bistveno je, da je oblikovan kot vizualno-sporočilni simbol, se pa spreminja skozi čas, prostor in način. Od venomer pa izkazuje predvsem reprezentativnost, pripadnost, čustveni odnos, tudi čast do določenega prostora, predmetov in ljudi.
Prapori so v Evropi razširjeni že od časov Rimskega imperija. Uporabljali so jih predvsem v vojski – kar še danes simbolizira pomen prapora: vojaki so prihajali iz različnih delov imperija, s pomočjo prapora pa so tako v bitki kot po njej vedeli, kje je njihova enota. Prapor pa jih je predstavljal tudi v miru in navzven - izkazoval je reprezentativnost, pripadnost, čustveni odnos, tudi čast.
V srednjem veku so se prapori z podobnim simbolnim pomenom pojavili kot simboli plemiških družin – vendar tokrat že kot vezeni prapori. Dandanašnji pa so vezeni prapori najbolj razširjeni v srednji Evropi. Na območju Slovenije so vezeni prapori prisotni vsaj od časa avstro-ogrske monarhije.
V Sloveniji prapore razvijajo društva in združenja, občine, vojska in policija, pa tudi nekatera podjetja. Iz tega izhaja tudi dejstvo, da prapor nosi motiv, ki je tesno povezan z njegovim lastnikom. Tako je tradicionalno prva stran prapora opremljena s tekstom, ki povedo, za katero združenje/društvo gre, ter z logotipom, ki predstavlja združenje/zvezo. Druga stran prapora je po tradiciji namenjena osrednjemu motivu, ki je lahko svetnik/zavetnik društva, slika pokrajine ali kraja, vezena motiva, s katerimi se poistoveti lastnik. Prapor je pripet na lesen, rdeče obarvan drog. Na vrhu droga je medeninast simbol. Na drog prapora se lahko pritrdijo spominski žebljički kot darila posameznikov. Na vrhu prapora so lahko obešeni tudi spominski trakovi, na katerih je lahko vezen logotip darovalca, ime darovalca in datum razvitja. Spominski trak izkazuje tesno povezanost darovalca z lastnikom prapora.
Prapor se najpogosteje uporablja pri svečanih dogodkih (npr. stanovski praznik, skupščina, …) in za predstavitev lastnika, saj služi kot njegov simbol – simbolizira pripadnost določeni skupini in njeno tradicijo. Zato se prapora ne izveša, ampak nastopa skupaj s praporščakom. Praporščak je čuvar in nosilec prapora. Prapor ima tudi botra - to je praviloma ugledna osebnost bodisi iz društva oz. združenja, bodisi iz družbene skupnosti, podjetij, ki podpirajo delovanje lastnika prapora. Prvo razvitje prapora je za lastnika/združenje/društvo poseben dogodek, ki ga spremlja tudi svečanost – saj prapor pooseblja lastnika.
Na slovenskem se je v povezavi s prapori razvila tudi posebna tehnika vezenja, tako imenovani verižni vbod. Gre za ročno vodeno strojno vezenje (vezilja vodi blago ročno, vbodi pa se naredijo s strojem za vezenje). V primerjavi z gladkim vbodom je izgled vezenja bolj teksturiran in bogat.