Razstava o slikopleskarstvu na Slovenskem "Malar nam polepša življenje"

Podstrešna galerija na gradu Khislstein ponuja vpogled v začetke barvite prenove slovenskih domov ter vlogo slikopleskarjev, ki so jim nekdaj preprosto rekli kar malarji. Razstava prav zato nosi naslov Malar nam polepša življenje   . Razstava je od 15.10.2020 dalje na ogled v podstrešni galeriji gradu Khislstein na Tomšičevi 44 v Kranju. V gradu je bila nekoč tudi šola za slikopleskarje, zato bi razstavo težko postavili v bolj avtentično okolje. Na razstavi je mogoče izvedeti, zakaj in kako se je začelo pleskati, pa o materialih in tehnikah, pripomočkih, orodjih in drugi potrebni opremi in še in še.

Pobudo za to prvo vseslovensko razstavo o slikopleskarstvu so dali nekdanji dijaki kranjske srednje gradbeno-storitvene šole ter dva njihova takratna učitelja, pri pripravi razstave pa so sodelovali tudi člani vodstva Sekcije slikopleskarjev. Fotografije ter predmete z različnih obdobij razvoja slikopleskarske stroke so prispevali tudi Gorenjski muzej, družba JUB, priznani slovenski slikopleskarski mojstri ter celo predstavnika ceha slikopleskarjev pri Avstrijski gospodarski zbornici Helmut Schulz in Jürgen Kreibich, po zaslugi katerih smo pridobili nekaj zgodovinskih dokumentov o slikoplseksarstvu, tudi faksimile Marije Terezije o obvezni ustanovitvi ceha v habsburških deželah, kamor je takrat spadala tudi Slovenija, iz leta 1768. Avtorji besedil so slikopleskar iz Metlike Anton Černič, sekretar sekcije Igor Pipan in predstavnica Gorenjskega muzeja Tjaša Šoštarič.

Razstava, kot je postavljena, ima 5 vsebinskih sklopov:

1. Uvod in začetki slikopleskarstva
2. Ideje in podporno okolje (šole, praksa/vajeništvo, s slikopleskarstvom povezana proizvodnja/industrija)
3. Slikopleskarska orodja
4. Slikopleskarsko delo in tehnike
5. Združevanje slikopleskarjev

Na razstavi je mogoče izvedeti, zakaj in kako se je začelo pleskati prostore, kakšne materiale in tehnike so uporabljali slikopleskarji v različnih obdobjih ter kakšen je bil razvoj pripomočkov, orodij in druge potrebne opreme. Seveda so na ogled tudi zgodovinska učna gradiva in literatura, ki imajo za slikopleskarje še posebej veliko zgodovinsko vrednost, prav tako pravila in diplome, ki so jih mojstri pridobili ob zaključku šolanja. Izpostavljeno je tudi kje in v katerih izobraževalnih ustanovah v Sloveniji (so) se slikopleskarji lahko šolajo in pridobivajo potrebna znanja. Poseben čar je pregled razvoja različnih slikopleskarskih tehnik vse do danes. Tako je mogoče videti suhe barve, pa tehniko beljenja z apnom, orodja za pripravo barve in seveda njihov nanos. Vzorce se je delalo z valjčki ali s šablonami. Nekateri valjčki so stari tudi več kot sto let. Takratni valjček je sestavljen iz kovinskega valja z vzorcem in prav tako valjaste posode za vodo, v kateri je bila barva. Takrat vzorci na stenah niso potekali do tal, ampak so se končali dvajset centimetrov višje, saj bi se sicer iz valjčka polivala barva. Šablone so izdelovali slikopleskarji sami bodisi s pomočjo svoje domišlije bodisi po naročilu. Predstavljeno je tudi vzorčenje z gobami, ki se jih je prepojilo z barvo. Pomembna tehnika je tudi črkoslikarstvo - včasih so izdelovali slike, cenike, napisne table, izveske, še danes pa je, kljub moderni tehnologiji, marsikje potrebna vešča roka  črkoslikarja. Med sodobnejšimi dekorativnimi tehnikami so predstavljene tudi tapete in imitacije - kar so poznali tudi že včasih - in prav tukaj se vidi, kako se trendi in tehnike spreminjajo. Prav to dokazuje, zakaj je slikopleskar inovativen, ustvarjalen in izzivov poln poklic še danes.

Na razstavi so seveda predstavljena tudi podjetja, proizvajalci barv in premazov, ki so na trgu ponujali materiale za barvito osveževanje prostorov. Med njimi ima JUB kot najstarejši proizvajalec zidnih barv v Sloveniji še posebej pomembno vlogo, saj se ponaša že s 145-letno tradicijo. Ta, še vedno slovenska firma, je dodobra zaznamovala tudi razvoj slikopleskarstva pri nas z mnogimi svojimi izdelki. Skozi predstavitev slovenskih podjetij, ki proizvajajo barve in druge potrebščine za slikopleskarje je vidno, da Slovenci nismo prav nič zaostajali za ostalim svetom.

Če je Marija Terezija uvedla cehovsko združevanje na Slovenskem, to tradicijo danes slikopleskarji gojijo v sekciji slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Nekaj dokumentov priča tudi o tem dogajanju, najbolj izstopajoč pa je prapor slikopleskarjev. Gre za prvi prapor gospodarske panoge oz. stanovski prapor, ki so ga slikopleskarji prvič razvili letos, čeprav je bila sekcija ustanovljena leta 2003. Prapor predstavlja reprezentativnost, pripadnost in tudi čast.

VABLJENI (vabilo)  na razstavo v Gorenjski muzej v Kranju.