Absentizem ni le problem delodajalcev

Državni zbor RS je nedavno sprejel Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in ena od tem, ki se dela obrtnikov in podjetnikov še najbolj dotika je tudi zagotovilo zakonodajalcev, da interventni zakon prinaša ukrepe za preprečevanje zlorab bolniških odsotnosti. Kaj je torej absentizem in kako ga obravnavati preberite v nadaljevanju.

Absentizem je vsesplošen družbeni problem

Da je absentizem vsesplošen družbeni problem, končno le ugotavljajo tudi kompetentne državne inštitucije in v sklopu pred dnevi sprejetega Interventnega zakona oz. Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, so trije členi povezani tudi s tem problemom. Zakon namreč prinaša na zmerno zadovoljstvo delodajalcev tudi ukrepe za preprečevanje zlorab bolniških odsotnosti. Iz naslova absentizma odteka stotine milionov iz zdravstvene blagajne in blagajn delodajalcev, nekaj tega zagotovo tudi zaradi zlorab bolniškega staleža.

Delodajalske asociacije smo že leta opozarjale na to problematiko, še posebej v zadnjem obdobju, ko je absentizem prerasel vse razumne meje. S spremembo zakonodaje izpred leta dni, ko se je izplačevanja bolniških nadomestil v breme delodajalca podaljšalo iz 20 delovnih dni na 30 delovnih dni, se je finančna obremenitev pričakovano povišala za delodajalce, sprva nepričakovano pa tudi na zdravstveni sistem.

Čeprav je končna verzija omenjenih treh členov malo omiljena, pa lahko delodajalci vseeno lahko ocenimo, da se vsemu navkljub nekaj le premika v smeri skupnega boja proti absentizmu, ki ne škoduje le delodajalcem, ampak poleg zdravstvene blagajne med drugim tudi zaposlenim, ki morajo zaradi pogostih izostankov sodelavcev, hočeš nočeš poprijeti za delo v večjem obsegu, da nadomestijo pogosto nepričakovan izostanek sodelavcev.

Nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela:

Zavarovanec ne bo upravičen do nadomestila v neto znesku med začasno zadržanostjo od dela:

− če v času začasne zadržanosti od dela opravlja pridobitno delo,

− če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela

Zavarovancu nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela ne pripada od dneva ugotovljene kršitve, o čemer odloča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) do izteka začasne zadržanosti od dela, vendar ne dlje kot 30 dni.

Kljub temu je v sklepni fazi sprejemanja zakona prišlo do omilitve takšne možnosti, saj se kršitelju, ki ne upošteva pisnih navodil med zadržanostjo od dela nadomestilo ob prvi kršitvi ne odvzame. Za prvo kršitev se šteje kršitev, ki jo je zavarovanec storil enkrat v obdobju petih let. Naš kompromisni predlog, da se oprosti kršitelja zgolj ob prvi kršitvi – če že – ki jo je storil kadarkoli v svoji delovni karieri, je veljal do zaključne zakonodajne faze. Takšna formulacija pomeni, da bo zaposleni lahko npr. vsakih pet let storil kršitev, ki pomeni zlorabo bolniškega staleža, pa se mu bo vedno štelo, da gre za prvo kršitev, brez sankcioniranja.

Kljub temu, pa naj delodajalci v takih primerih ne pozabijo, da zloraba bolniškega staleža predstavlja eno najhujših kršitev, ki ob pravilno izpeljanem postopku omogočajo celo izpeljavo postopka izredne odpovedi, pa četudi, ZZZS kršitelju ne bi odvzel nadomestila ob njegovi prvi kršitvi neupoštevanja pisnih navodil. Bo pa v praksi težave zagotovo delala opredelitev pridobitnega dela v času bolniške. Le upajmo, da se iz tega naslova ne bo preverjalo zgolj podjetnike, ki sicer v svojem statusu s.p.-ja opravljajo pridobitno dejavnost in so iz tega naslova tudi vključeni v socialna zavarovanja.

Navodilo o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela:

V primeru ugotovljene začasne zadržanosti od dela (bolniške) izbrani osebni zdravnik, imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija določi trajanje in razlog začasne zadržanosti od dela ter navodila o ravnanju zavarovanca med njenim trajanjem (npr. režim gibanja, strogo ležanje, počitek, sprehodi). Izbrani osebni zdravnik takšno svojo odločitev zapiše v zdravstveno dokumentacijo zavarovanca. Z navodili o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, iz katerih ni razvidno zdravstveno stanje zavarovanca, se pisno seznani delodajalca in zavarovanca. Odločba imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, ki jo prejme delodajalec, ne sme vsebovati podatkov o zdravstvenem stanju zavarovanca.

Zavarovanec se med začasno zadržanostjo od dela nahaja na naslovu svojega prebivališča, ki ga lahko zapusti zaradi opravljanja zdravstvenih storitev, nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča, sobivanja ali če izbrani osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija oceni, da odhod z naslova prebivališča ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. V takšnih primerih lahko zavarovanec med začasno zadržanostjo od dela zapusti kraj svojega prebivališča, če izbrani osebni zdravnik to določi z navodili o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela. Podrobnejšo vsebino navodil o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela ter način in roke seznanitve delodajalca in zavarovanca s temi navodili določi ZZZS s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje.

Delavec oz. druge vrste zavarovanec bo v času bolniške lahko odšel tudi v drugo državo ki ni država kraja njegovega prebivališča, toda le z dovoljenjem oz. odločbo imenovanega zdravnika in sicer le zaradi opravljanja zdravstvenih storitev zavarovancu ali drugega opravičljivega osebnega razloga zavarovanca in če odhod v drugo državo ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. V odločbi se določi tudi obdobje, za katero se zavarovancu dopusti odhod v drugo državo.

Laični nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

ZZZS bo lahko še bolj striktno kot dosedaj izvajal nadzor nad ravnanjem zavarovancev med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe, toda na žalost le v času, ko nadomestilo izplačuje Zavod. Za obdobje prvih 30 delovnih dni, ko nadomestilo plače bremeni delodajalca bo moral morebitno zlorabo bolniške na svoje stroške preverjati delodajalec sam, še najbolje preko tudi za te postopke certificiranih detektivov ali na kak drugačen zakonit način. Laični nadzor odredi imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija Zavoda na lastno pobudo ali na obrazložen predlog organov Zavoda, izbranega osebnega zdravnika ali delodajalca zavarovane osebe.

Laični nadzor obsega obisk pri zavarovancu, pogovor z zavarovancem in pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov. Laični nadzornik nato sestavi zapisnik, v katerem navede vsa dejstva v zvezi s prisotnostjo zavarovanca in upoštevanjem navodil o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela. Zapisnik podpišeta laični nadzornik in zavarovanec, pri katerem se izvaja laični nadzor oziroma tudi druge osebe, ki so podale izjavo v povezavi z ravnanjem zavarovanca v času začasne zadržanosti od dela. Če zavarovanec ali druga oseba odklonita podpis zapisnika, laični nadzornik to navede v zapisniku. Izvod zapisnika laični nadzornik po tako opravljenem dejanju vroči zavarovancu. Če zavarovanec ob obisku laičnega nadzornika ni prisoten, laični nadzornik pusti v poštnem nabiralniku ali na drugem primernem mestu obvestilo o opravljenem obisku. Zavarovanec lahko v treh delovnih dneh od obiska pojasni razloge o svoji odsotnosti in zanje predloži dokazila. Laični nadzor se zaključi z ugotovitvenim poročilom, ki ga laični nadzornik posreduje imenovanemu zdravniku in se šteje kot pobuda za ponovno presojo, ali so še podani razlogi za začasno zadržanost od dela. Podrobnejši način izvajanja laičnega nadzora iz tega člena bo določil ZZZS.

Preberite tudi:

ZDRAVSTVO - Sprejet je Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, OZS, 18. 12. 2025 >>>