Kdaj je in kdaj ni bolniški stalež ovira za prenehanje delovnega razmerja?

K pisanju tega prispevka so me vzpodbudila relativno pogosta vprašanja članov, ki občasno še vedno »mešajo jabolka in hruške« in si s tem po nepotrebnem delajo težave, zato bom za lažjo predstavo nanizal nekaj njihovih najbolj tipičnih vprašanj, ki jih lahko strnem v 2 sklopa:

1. Pomen bolniškega staleža na odpoved pogodbe o zaposlitvi:

Vprašanja:

a) Delavec kateremu nameravam podati odpoved iz poslovnega razloga, je v bolniškem staležu. Zanima me kdaj mu lahko vročim odpoved, kdaj začne teči odpovedni rok in ali le-ta teče tudi v času bolniškega staleža!  Kako naj postopam v primeru, če bo delavec ob poteku odpovednega roka še vedno v bolniškem staležu ?

b) Ali ima obstoj bolniškega staleža enak pomen v kolikor podjetnik zapira svoj s.p ?

c) Kako je v primeru, če delodajalec delavcu poda odpoved iz krivdnega razloga ?

d) Kakšen pomen ima bolniški stalež, če odpoved podaja delavec ?

Odgovori:

Bolniški stalež predstavlja le še relativno oviro za prenehanje delovnega razmerja. Odsotni z dela zaradi bolezni so sicer deležni posebnega varstva pred odpovedjo, vendar na nekoliko drugačen način kot je bilo to urejeno v stari delovnopravni zakonodaji veljavni do konca leta 2002. V prejšnjih postopkih ugotavljanja trajnih presežkov (zdaj jih po vsebini nadomeščajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) je delodajalec delavcu, ki je bil v bolniškem staležu sicer lahko vročil odpoved, toda šestmesečni odpovedni rok je začel teči šele takrat, ko se je delavec vrnil na delo.

Bolniški stalež tudi po novem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne predstavlja ovire za vročitev odpovedi, prav tako pa tudi ne vpliva na nemoten tek odpovednega roka. Odpovedni rok namreč začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi ne glede na to, ali je delavec morda v bolniškem staležu ali ne in tudi nemoteno teče v času trajanja delavčeve bolniške odsotnosti.  

Delne težave nastopijo v kolikor je delavec v bolniškem staležu ob izteku odpovednega roka. Po določbi 3. odstavka 116. člena ZDR-1, namreč delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oz. bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. To v našem primeru poenostavljeno povedano pomeni, da v kolikor bi bil delavec ob izteku odpovednega roka še vedno v bolniškem staležu, se mu delovno razmerje podaljša vse dokler ne bo vsaj deloma sposoben za delo, vendar maksimalno za 6 mesecev od izteka sicer določenega odpovednega roka. To hkrati pomeni, da bi se mu delovno razmerje zaključilo, četudi bi bil 6 mesecev po izteku odpovednega roka še vedno v polni bolniški ! V takem primeru gre torej zgolj za odložitev učinkovanja odpovedi in torej za relativno, ne pa za absolutno varstvo pred odpovedjo.

V primeru prenehanja poslovanja oziroma zapiranja dejavnosti s.p.-ja po 107. členu ZDR-1 se sicer smiselno izvede postopek kot pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ( npr. za določitev višine odpravnine, medtem, ko je odpovedni rok fiksen – 30 dni ne glede na to, koliko delovne dobe ima delavec ob prenehanju dejavnosti), toda zaradi obstoja bolniškega staleža ob izteku 30 dnevnega odpovednega roka, le-tega ni potrebno podaljševati, četudi bi bil delavec še vedno v polnem bolniškem staležu.

Takšno podaljšanje odpovednega roka ne pride v poštev niti v primeru, ko delodajalec podaja odpoved iz krivdnega razloga.

Vprašanje iz prakse: Delavec je podal pisno odpoved, odpovedni rok določen v pogodbi o zaposlitvi pa traja 60 dni. Kmalu po podani odpovedi je delavec na smučanju utrpel hujšo poškodbo zaradi katere bo nezmožen za delo več mesecev, torej bo ob izteku odpovednega roka  zagotovo še vedno v bolniškem staležu ! Ali se mu odpovedni rok avtomatsko podaljša oziroma ali mu ga mora delodajalec podaljšati? Kdaj se v takem primeru zaključi delovno razmerje ?

Odgovor: V primeru, ko odpoved pogodbe o zaposlitvi podaja delavec in bi bil ob izteku odpovednega roka v bolniškem staležu, ni potrebno podaljšati odpovednega roka. Morebiten obstoj bolniškega staleža ob izteku odpovednega roka v zgoraj opisanem primeru v ničemer ne vpliva na datum prenehanja delovnega razmerja in se zato odpovedni rok ne podaljša niti avtomatično, niti ga ni dolžan podaljšati in ga tudi ne more enostransko delodajalec, zato se delovno razmerje zaključi z iztekom odpovednega roka.

2. Pomen bolniškega staleža pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas in sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi

Vprašanje iz prakse:

Zaposlena sem za določen čas 9 mesecev. Kljub temu, da se mi pogodba o zaposlitvi izteče šele v jeseni, pa mi je delodajalec že omenil, da mi ne namerava podaljšati zaposlitve. Zanima me, ali mi je delodajalec dolžan podaljšati pogodbo o zaposlitvi, če bom morda ob poteku časa v bolniški zaradi rizične nosečnosti!

Odgovor: časovna komponenta pogodbe o zaposlitvi za določen čas predstavlja bistveno sestavino pogodbe o zaposlitvi. Morebiten obstoj bolniškega staleža ob izteku časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas zato v ničemer ne vpliva na prenehanja delovnega razmerja, oziroma ne predstavlja relevantne ovire, ki bi preprečevala zakonito prenehanje delovnega razmerja, ki ga delodajalec torej brez zadržkov lahko zaključi (podobno ovire ne predstavljata niti nosečnost delavke ali porodniški dopust) s potekom časa, za katerega je bila sklenjena..

Vprašanje iz prakse: z delavcem sva sklenila pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Nekaj dni pred dogovorjenim datumom prenehanja delovnega razmerja gre delavec na zahtevnejšo operacijo. Ali bolniški stalež predstavlja oviro za prenehanje delovnega razmerja ?

Odgovor: V primeru, ko sta se delodajalec in delavec v pisnem sporazumu dogovorila za natančen datum prenehanja delovnega razmerja in le-ta predstavlja bistveno sestavino dogovora, je eventualen obstoj bolniškega staleža popolnoma irelevanten in torej ne vpliva na veljavnost sporazuma, kakor tudi ne na datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi in s tem posledično delovnega razmerja.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS