Novice

Nadzor avstrijske finančne policije lahko slovensko podjetje doleti neposredno na gradbišču, pri naročniku ali na drugem kraju opravljanja storitve. Ni dovolj opraviti prijavo napotenih delavcev, podjetje mora poskrbeti tudi za ustrezno dokumentacijo ter spoštovanje avstrijskih pravil glede napotitve in plačila delavcev. Med dejavnostmi, ki so posebej izpostavljene nadzorom, so gradbeništvo, cestni prevoz, varovanje in prireditvene dejavnosti ter hotelirstvo, gostinstvo in turizem. Kaj finančna policija dejansko preverja?

Slovensko gostinsko podjetje je s pomočjo mreže EURES uspešno zaposlilo natakarja iz Španije, ki se je zaradi nove zaposlitve preselil v Slovenijo. Poleg podpore pri iskanju ustreznega kandidata je podjetje pred zaposlitvijo pridobilo tudi finančno spodbudo iz EURES mreže. Takšni primeri niso izjema. Slovenska podjetja se zaradi pomanjkanja delovne sile pogosteje odločajo za iskanje kadrov tudi na evropskem trgu dela.

Na področju zaposlovanja tujcev od lanskega leta velja možnost, da delodajalci v določenih dejavnostih in poklicih zaposlijo tujce po hitrejšem postopku. To pomeni, da se tujci iz tretjih držav, ki se prvič zaposlujejo v Republiki Sloveniji, v izbranih poklicih lahko zaposlijo že na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo na upravni enoti ter izdanega soglasja Zavoda RS za zaposlovanje.

Delodajalci v gostinstvu in turizmu se pred vsako sezono znova in znova sprašujejo, kako čim hitreje zapolniti vsa delovna mesta v času sezone. Ker v domačem okolju ustreznega kadra pogosto ni na voljo, rešitve iščejo v zaposlovanju tujcev iz držav izven Evropske unije. Od leta 2025 imajo delodajalci v gostinstvu in turizmu pri zaposlovanju tujcev iz tretjih držav na voljo tudi možnost sezonske zaposlitve.

Podjetja lahko pri svojem poslovanju v tujini naletijo na izzive povezane z čezmejnim izvajanjem storitev z napotenimi delavci, ki so državljani tretjih držav, saj so vprašanja glede vstopa državljanov tretjih držav v EU, njihovo bivanje v schengenskem območju ter možnosti napotitve na delo v druge države EU pogosto kompleksne. Pri tem je treba upoštevati tako slovensko zakonodajo kot zakonodajo države gostiteljice.

Številna slovenska podjetja že dolgo niso več omejena samo na domači trg, temveč svoje storitve uspešno ponujajo tudi zunaj Republike Slovenije. Čezmejno sodelovanje, izvajanje storitev v tujini ter vključevanje slovenskih podjetij v mednarodne projekte so danes stalnica za mikro, mala in srednje velika podjetja, zato je pomembno, da so podjetja pravočasno seznanjena z novostmi, ki zadevajo pravice napotenih delavcev.

Slovensko gospodarstvo se že dalj časa sooča s pomanjkanjem delovne sile. V številnih panogah domači trg dela ne zagotavlja dovolj kadrov, hkrati pa so zahteve podjetij po specifičnih znanjih vse večje. Pri iskanju kadra se slovenska podjetja pogosto obračajo tudi na evropski trg dela, kjer velja prost pretok delovne sile. To pomeni manj administrativnih in birokratskih ovir pri zaposlovanju delavcev, saj so postopki enostavnejši in hitrejši v primerjavi z zaposlovanjem iz tretjih držav.

Visokokvalificirani tujci se lahko v Sloveniji zaposlujejo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve – modre karte EU, če imajo zaključeno visokošolsko izobrazbo. Po novem lahko modro karto EU pridobijo tudi visoko usposobljeni strokovnjaki s področja informacijsko komunikacijske tehnologije brez dokazila o zaključeni izobrazbi. Prednosti zaposlitve na podlagi tega dovoljenja so v krajšem postopku pridobivanja dovoljenj in v določenih ugodnostih, ki jih je deležen imetnik modre karte EU.

V poletni in zimski turistični sezoni bodo lahko podjetja iz turističnega in gostinskega sektorja po novem sezonsko zaposlovala kader iz tujine. Sezonsko delo v gostinstvu in turizmu se lahko izvaja zgolj na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V nadaljevanju poglejmo, kako je urejeno zaposlovanje sezonskih delavcev na podlagi Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.

V novem letu se je seznam poklicev, katerih zaposlitev tujcev ni odvisna od stanja na trgu dela, podaljšal za dva nova poklica. Prvič sta bila na seznam vključena poklica razvijalec/ka in analitičar/ka programske opreme ter farmacevt/ka.