Ali poznate razliko med konkurenčno prepovedjo ter konkurenčno klavzulo

Bistvena  razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo je ta, da konkurenčna prepoved velja med časom trajanja delovnega razmerja, konkurenčna klavzula pa po prenehanju delovnega razmerja, pod pogojem, da je ta pisno dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.

Konkurenčna prepoved je prepoved, ki omejuje, da bi delavec opravljal dela oziroma podjetniško aktivnost v času trajanja delovnega razmerja. To pomeni, da delavec ne sme brez pisnega soglasja za svoj ali tuj račun sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost delodajalca in bi zanj lahko pomenilo konkurenco.

Konkurenčna prepoved je zakonska prepoved, saj je dogovorjena na podlagi 39. člena ZDR-1 ter  se nanaša na ravnanje delavca v času trajanja pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

Če upoštevamo, da je bistvo konkurence v težnji, da si vsak tržni udeleženec z uporabo dovoljenih sredstev zagotovi prednost pred drugimi, gre pri tem za opravljanje dejavnosti oziroma gre za vsako ravnanje delavca, ki na trgu ponuja enako storitev kot jo opravlja sam delodajalec. Prav tako delavec ne sme konkurirati delodajalcu, tako da bi na trgu ponujal storitve, ki jih ponuja delodajalec.

Navzven se kršenje konkurenčne prepovedi kaže kot možnost in delovanje delavca, da konkurenčno dejavnost opravlja kot podjetnik, preko gospodarske družbe, ki jo je ustanovil ali na podlagi podjemnih oziroma drugih pogodb, nenazadnje lahko tudi kot delo na črno.

Kašne pravne možnosti ima delodajalec, če pride do kršitve konkurenčne prepovedi?

Delodajalec lahko  od delavca zahteva povrnitev škode, nastale z njegovim ravnanjem in sicer v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla kot  izhaja iz 2.odst. 39. člena ZDR-1. S kršitvijo zakonske prepovedi konkurenčne dejavnosti, delavec krši svoje pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Ta kršitev je lahko podlaga bodisi za disciplinsko odgovornost delavca, ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem naj omenim, da ta prepoved ni absolutna, ampak je odvisna od soglasja delodajalca. To pomeni, da če delodajalec delavcu dovoli, da opravlja konkurenčno dejavnost, potem delavčevo ravnanje ni nedovoljeno  in s tem ni nezakonito.

Kot  že omenjeno  je bistvena razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo ta, da je konkurenčna prepoved zakonska prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti in velja v času trajanja delovnega razmerja, medtem ko pri konkurenčni klavzuli gre za pogodbeno dogovorjeno prepoved konkurence v določenem obdobju in sicer po prenehanju delovnega razmerja.

S konkurenčno klavzulo ima tako delodajalec možnost, da zavaruje svoja oziroma znanja, ki so  njegova last in s tem prepreči izkoriščanje teh znanj in dosežkov v konkurenčne namene. Tako po eni strani konkurenčna klavzula predstavlja seveda,  če je ta pisno dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi varovanje legitimnih interesov delodajalca, po drugi strani pa pomeni omejevanje pravic delavca do svobode dela.

Pri konkurenčni klavzuli gre torej za dogovor strank pogodbe o zaposlitvi delavca in delodajalca,  pri čemer se delavec zaveže, da določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti, delodajalec pa se zaveže, da mu bo za spoštovanje tega dogovora plačeval ustrezno denarno nadomestilo. V drugem odstavku 40. člena ZDR-1 je določeno, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in to le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz šeste alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

S konkurenčno klavzulo se delavcu ne prepoveduje konkurenčna dejavnost kot taka, ampak zgolj konkurenčna dejavnost, pri kateri delavec uporablja določena znanja, ki jih je pridobil pri delodajalcu in mu na tak način konkurira. Seveda je to potrebno presojati od primera do primera.

Konkurenčna klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca. Predvsem pomembno pa je, da je dogovorjena v pisni obliki v pogodbi o zaposlitvi.  Eden izmed pogojev, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da je določilo o konkurenčni klavzuli pravno veljavno in obvezujoče, je tudi ta, da se v pogodbi o zaposlitvi določi nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule. ZDR-1 namreč v 41. členu določa, da je delodajalec dolžan delavcu mesečno izplačevati denarno nadomestilo, če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači. Določeno denarno nadomestilo mora znašati mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in jo mora delodajalec izplačevati delavcu za ves čas trajanja spoštovanja te prepovedi.

Se pa lahko delodajalec in delavec tudi sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule. Ne velja pa konkurenčna klavzula v primeru, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker je delodajalec huje kršil določila pogodbe o zaposlitvi, in sicer pod pogojem, da delavec v roku enega meseca od dneva prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu delodajalcu pisno izjavi, da ni vezan na konkurenčno klavzulo.