Delavcu v času karantene zaradi odhoda v rdečo državo ne pripada nadomestilo plače. Kako delodajalec to obračuna?

Po ZIUPDV delavec  v času odrejene karantene ni upravičen do nadomestila plače, če bo odšel v državo, ki je bila že v času njegovega odhoda na rdečem seznamu. Enako velja tudi v času od 31. maja do uveljavitve ZIUPDV, ko je sicer strošek nadomestila plače za čas odrejene karantene na delodajalcu. Delodajalec bo moral delavcu to odsotnost obračunati kot neopravičeno neplačano. Seveda, če se ne bosta dogovorila za kakšno drugo vrsto odsotnosti (letni dopust, koriščenje ur, ...).

Čas, ko delavec med trajanjem delovnega razmerja nima pravice do nadomestila plače, se všteje v zavarovalno dobo le, če je plačan prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (132. člen ZPIZ-2).

Delodajalec obračuna in plača vse prispevke za socialno varnost delojemalca in delodajalca od plače delavca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov, valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v RS na raven meseca pred mesecem, za katerega se plača prispevek (150. člena ZPIZ-2).

Delavec je zavezanec za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje (6,36 %), prispevka zavarovanca za zavarovanje za primer brezposelnosti (0,14 %) in prispevka zavarovanca za starševsko varstvo (0,10 %). Zavezanec za plačilo vseh ostalih prispevkov (15,50 % prispevka zavarovanca za PIZ in prispevkov delodajalca v velikosti 16,10 %), je delodajalec (152/1 ZPIZ-2). Delodajalec se mora z delavcem dogovoriti, na kakšen način mu bo le-ta povrnil tiste prispevke, za katere je sam zavezanec za plačilo (v skupni višini 6,60 %). Lahko se dogovorita, da mu delodajalec te prispevke na podlagi pobotne izjave odtegne pri prvem naslednjem izplačilu plače ali pa da jih delavec nakaže na transakcijski račun podjetja. V kolikor do povrnitve prispevkov s strani delavca ne pride, se le ti štejejo za boniteto delavca.

Enak način obračuna je v primeru neplačanega dopusta.