Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...

Izplačila plače delavcu - tujcu, ki mu je banka zaprla njegov transakcijski račun.

28. OKTOBER 2021  |   Dušan Bavec

Izplačila plače delavcu - tujcu, ki mu je banka zaprla njegov transakcijski račun.

 

K pisanju tega prispevka me je vodilo navidez enostavno vprašanje člana OZS, ki pa je kot bomo videli v nadaljevanju, zahtevalo angažiranje različnih inštitucij.

 

Član ki ima zaposlenega delavca iz BIH. nas je namreč v izogib nepotrebni napaki in zapletom  povprašal kam naj nakaže plačo delavcu – tujcu, ki mu je banka zaprla njegov transakcijski račun, ker mu je potni list potekel. Banka ga je pozvala naj predloži novega, toda ker tega ni storil, mu je zaprla TRR. Novi potni list mu bodo menda izdali na konzulatu v Ljubljani, toda šele čez kak mesec ali še kasneje, vsekakor po datumu, ki ga ZDR-1 kot zadnji možni določa za izplačilo plače, 18. v mesecu za pretekli mesec.

 

Delodajalec ne želi biti v zamudi in kakršnemkoli prekršku glede (ne)izplačila plače, zato ga je zanimalo:

 

- ali delavčevo plačo lahko na podlagi delavčeve izjave izplača na TRR kakega njegovega družinskega člana ali pa sodelavca?

- bi mu morda tokrat izjemoma lahko izplačal plačo v gotovini?

- ali obstaja kaka tretja zakonita opcija mimo zgoraj zapisanega?

 

Ker nismo bili v celoti prepričani v svoja stališča smo iz previdnosti vprašanja naslovili na Inšpektorat RS za delo, ki  pa je naša vprašanja odstopil v reševanje na ministrstvo za delo (MDDSZ). MDDSZ med drugim pojasnjuje, da z vidika splošne delovne zakonodaje, ZDR-1 v 135. členu določa, da se plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov.

 

Ob tem so opozorili, da obveznost nakazovanja plačil in prejemkov oziroma nakazovanje dohodkov iz 37. člena Zakona o dohodnini na transakcijski račun prejemnika, izhaja iz 36. člena Zakona o davčnem postopku, zato so glede na to, da omenjena predpisa sodita v pristojnost Ministrstva za finance, v tem delu njim posredovali svoj odgovor v dopolnitev.

 

Ministrstvo za finance je uvodoma pojasnilo, da Zakon o davčnem postopku za namene davčnih postopkov v 36. členu predpisuje obveznost pravnih in drugih oseb, npr. samostojnih podjetnikov posameznikov, da plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila (sem spadajo tudi plače) prejemnikom nakazujejo na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev, in sicer ne glede na to, ali je ta odprt pri ponudniku plačilnih storitev v Republiki Sloveniji ali tujini.

 

Obveznost nakazovanja na transakcijske račune je določena tudi v drugih predpisih, na primer v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (za plačo, povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke).

 

Namen ureditve v ZDavP-2 je preprečiti morebitne zlorabe (na primer pri poplačilu dolga), do katerih bi prišlo, če bi se plače nakazovale v gotovini, in zagotoviti ustrezno varstvo upnikov (v davčni in civilni izvršbi). Prav tako nakazilo plače na transakcijski račun varuje tudi interese delavca, če njegov delodajalec ne izpolni obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost. Davčni organ lahko učinkovito izvaja postopke (nadzora in izterjave), če delodajalec ne predloži obračuna davčnega odtegljaja, ima pa podatek o izplačani plači.  

 

Plačilne storitve so urejene v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), ki načeloma ne pozna omejitev v zvezi z odpiranjem transakcijskega računa pri banki (oziroma hranilnici). Pri odpiranju transakcijskega računa gre za poslovno odločitev banke, ali bo z določeno stranko poslovno sodelovala, ali ne. Posamezna banka lahko torej zaradi poslovne politike zavrne sodelovanje s posameznikom, ki ima npr. blokiran transakcijski račun pri kateri od drugih bank ali ima neizpolnjene obveznosti do banke na podlagi morebitnega predhodnega poslovnega razmerja med njima.

 

Ne glede na navedeno ima potrošnik (in torej tudi delavec) pod določenimi pogoji za namene nakazila plače in drugih dohodkov iz delovnega razmerja pri banki možnost dostopa do osnovnega plačilnega računa. Osnovni plačilni račun je oblika transakcijskega oziroma plačilnega računa, ki je namenjen predvsem tistim potrošnikom, ki ne morejo odpreti transakcijskega računa bodisi zaradi (ne)rezidentstva in/ali finančnega položaja. Z namenom zagotoviti finančno vključenost tovrstnih potrošnikov so osnovni plačilni račun pod nediskriminatornimi pogoji dolžne zagotavljati vse banke s sedežem v Republiki Sloveniji, ki vodijo transakcijske račune potrošnikov. V skladu z ZPlaSSIED ima pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa pri banki vsak potrošnik, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč. Banka (oziroma hranilnica) lahko zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa le v primerih, ki so izrecno določeni z zakonom (npr. kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, nezadostno kritje na že odprtem plačilnem računu osebe, tudi za obveznosti iz naslova izvršbe in zavarovanja, ipd).

 

Potrošnik (delavec) lahko za namene nakazila plače in drugih dohodkov iz delovnega razmerja pri banki odpre osnovni plačilni račun na katerega se lahko ta plačila fizični osebi nakazujejo ne glede na to, da 36. člen ZDavP-2 primarno zahteva nakazilo na transakcijske račune prejemnikov.

 

Ob tem MF še dodaja, da slovenska zakonodaja ne prepoveduje izplačila plače zaposlenemu na njegov transakcijski račun, odprt v tujini, vendar pa mora zaposleni, v skladu z Zakonom o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14), podatek o številki računa sporočiti Finančni upravi Republike Slovenije.

 

Na naša vprašanja o možnosti izplačila plače na račun kakega od družinskih članov, na račun sodelavca ali zgolj izjemoma izplačila na roke, ni odgovorila nobena od povprašanih inštitucij, kar pa glede na pojasnilo MF-ja niti ni potrebno nadalje sploh razmišljati o takšnih opcijah! Ob opisani možnosti odprtja osnovnega plačilnega računa v kolikor ni možno imeti transakcijskega računa, seveda vse ostale oblike izplačila odpadejo.

 

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS