Kaj prinaša novi zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva?

Interventnim zakonom kar noče biti konca. Tako je bil pred dnevi sprejet še eden v nizu takih, ki delodajalcem dviga pritisk zaradi dodatnih obremenitev in sicer Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ZIUZDS (v nadaljevanju interventni zakon), ki je po podanem vetu Državnega sveta dobil potrebno večino tudi pri ponovnem glasovanju v parlamentu. Ob objavi tega prispevka zakon še ni bil objavljen v uradnem listu, bo pa zagotovo še letos. Pristojni opravičujejo sprejem zakona s tem, da naj bi pripomogel k večji dostopnosti, organiziranosti in učinkovitosti našega zdravstvenega sistema, po besedah ministrice za zdravje, pa je »namen zakona zagotoviti učinkovito delovanje javnega zdravstvenega sistema«. Cilji in namen resda pohvale vredni, toda ali bo temu res tako, bo seveda lahko pokazal šele čas, toda dosedanje izkušnje kažejo, da bi moral biti zdravstveni sistem deležen celovitih sprememb še na marsikaterem drugem področju (npr. javni razpisi, zlorabe bolniškega staleža, omejitev trajanja le-tega…) in ne le na teh segmentih v katere posega aktualen interventni zakon. Eden od argumentov proti razbremenitvi plač pred letom dni je bil tudi v bojazni, da bi to škodljivo vplivalo na pokojninski, zdravstveni in druge podobne sisteme zagotavljanja socialne varnosti, toda kot lahko vidimo, problemi v zdravstvu niso nič manjši kot pred letom dni, kvečjemu večji, saj v nasprotnem interventni zakon ne bi bil potreben. Podobno kot nekateri drugi primerljivi interventni zakoni, tudi ta posega v različne sistemske zakone, v nadaljevanju bom izpostavil predvsem Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1 (v nadaljevanju ZDR-1) ter Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ).

Kako bo ta interventni zakon občutilo gospodarstvo?

Uvodoma kaže izpostaviti, da se je v kuloarjih sicer že več mesecev govorilo o tem, da naj bi
delodajalci ponovno nosili breme bolniških nadomestil zaposlenih za prvih 30 delovnih dni in ne le za 20, toda prvoten predlog/razmišljanje interventnega zakona naj bi delodajalcem prinesel še več drugih obremenitev povezanih z bolniškim staležem. Ko je bil obris interventnega zakona do neke mere znan, smo v OZS skupaj z ostalimi delodajalskimi asociacijami še dodatno zelo proaktivno nasprotovali spremembam, ki najbolj zadevajo in kot običajno tudi obremenjujejo delodajalce. Vsaj do neke mere nam je le uspelo omiliti prvoten predlog.

Obdobje plačevanja bolniške v breme delodajalca:

Interventni zakon spreminja 137. člen ZDR-1 in sicer tako, da  izplačevanja nadomestila plače oz. t.i. »bolniške« zaradi delavčeve bolezni ali poškodbe izven dela ponovno bremeni delodajalca v obsegu 30 delovnih dni, kot je to veljalo od uveljavitve ZDR-1 aprila 2013 do novele ZDR-1C v letu 2022. Ta sprememba se nanaša le na posamezno delavčevo odsotnost, še vedno pa bo obveljala v letu 2022 skrajšana delodajalčeva obveznost izplačevanja nadomestila plače na letnem nivoju in sicer za največ 80 dni v koledarskem letu. Prvoten predlog interventnega zakona je predvideval ukinitev 80 dnevnega limita, zato si lahko v tem delu nespremenjeno določbo štejemo kot pogajalski uspeh, Tudi v primeru, ko je razlog delavčeve bolniške poklicna bolezen ali poškodba pri delu, ostaja zakon nespremenjen

Po novem torej velja, da delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.

Ohranitev recidiva:

Kljub prvotnemu drugačnemu predlogu, t.i. recidiv opredeljen v četrtem odstavku 137. člena ZDR-1 vsebinsko še vedno ostaja, sprememba je le v tem, da je tudi v tem primeru namesto prejšnjih 20 merodajnih 30 delovnih dni. Tako po novem velja, da če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja

Spremenjenim opisanim določbam ZDR-1, ki nalagajo izplačilo nadomestila plače delodajalcem v svoje breme do 30 delovnih dni, je bilo potrebno z interventnim zakonom (33. člen) spremeniti tudi določbo ZZVZZ, ki nalaga izplačilo nadomestila plače za čas odsotnosti od dela v breme zdravstvenega zavarovanja in sicer od 31. delovnega dne zadržanosti od dela.

Vse te spremembe, ki se nanašajo na podaljšanje obdobja izplačevanja nadomestila plače v času bolniškega staleža zaposlenega v breme delodajalca, seveda smiselno enako veljajo tudi za s.p.-ja, ki je pravzaprav sam sebi delodajalec. To bo še posebej negativno občutil tisti podjetnik, ki nima nikogar zaposlenega, saj bo moral v času daljše bolniške za vseh 30 delovnih dni kar pomeni več kot 40 koledarskih dni plačati celotne prispevke, četudi ne bo mogel opraviti nobene storitve, od zavoda pa bo lahko uveljavil nadomestilo šele po tem obdobju.  

Omejitev najvišjega bolniškega nadomestila:

Ena od pomembnejših sprememb ZZVZZ (34. člen interventnega zakona) je tudi ta, da se omejuje najvišje bolniško nadomestilo, saj le-to, ne glede na višino plače zaposlenega ali višino zavarovalne osnove zavarovanca samozaposlene osebe, ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v RS, kot jo ugotovi Statistični urad. Glede na to, da imajo s.p.-ji pri plačevanju prispevkov že socialno kapico v višini 3,5 povprečne plače, bo omenjena zakonska sprememba povzročila slabo voljo predvsem prejemnikom visokih plač, saj zanje socialna kapica za plačilo prispevkov ne obstaja.

Iz prehodne določbe 57. člena, ki opredeljuje prehod na spremenjeno ureditev nadomestila za čas odsotnosti od dela izhaja, da se tozadevna ureditev v breme zdravstvenega zavarovanja iz 33. člena, osnove za nadomestilo in nadomestila iz 34. člena ter nadomestila za čas odsotnosti od dela v breme delodajalca iz spremenjenega tretjega in četrtega odstavka 137. člena ZDR-1, uporablja za začasno zadržanost od 1. januarja 2024.

Zadržanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja:

Eno od negativnih sprememb, ki jih prinaša interventni zakon je prav gotovo ta, ki določenim kategorijam zavarovancev, med katere spadajo tudi samozaposleni in nekaterim njihovim družinskim članom ponovno določa zadržanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, v kolikor ne gre za nujno medicinsko pomoč in nujno zdravljenje. To sicer ne pomeni, da zavarovanec neplačnik ne bo deležen preostalih zdravstvenih storitev, če bo to želel, toda moral bo pokriti stroške, ki jih dobi povrnjene, ko izgubi status neplačnika. Pri tem je treba pojasniti, da ni relevanten kakršenkoli, četudi zgolj bagatelen dolg, kot je to veljalo pred leti, saj zadržanje pravic nastopi šele v primeru, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8% povprečne mesečne bruto plače v RS za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila.

Vojni veterani in OZP:

Marsikateri član ali bralec tega članka ima tudi status vojnega veterana. Zadnja novela ZZVZZ je uvedla obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki je nadomestil premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poleg nekaterih drugih kategorij zavarovancev so bile tudi osebe s statusom vojnega veterana oproščene plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, oproščene pa bodo tudi plačila obveznega zdravstvenega prispevka oz. bo zanje ta prispevek v višini 35 € mesečno poravnala država. Interventni zakon določa predvsem postopek in pravne podlage za izmenjavo podatkov, vezanih na OZP. Upravne enote bodo meseca januarja osebam s statusom vojnega veterana izdale ustrezno potrdilo, s katerim bodo lahko uveljavili oprostitev plačila OZP.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS