Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com

Minimalna plača

13. MAREC 2017  |   Zdenka Bedekovič

Obrtnik sprašuje: Nekdanji delavec je bil nerezident. Ta ni izpolnjeval pogojev za pridobitev statusa rezidenta, njegova plača pa je bila minimalna. Pri obračunu plače mu nismo upoštevati splošne olajšave, zato je bila njegova plača nekoliko nižja, kot naj bi sicer bila minimalna (neto) plača. Sedaj nas toži, ker mu podjetje ni izplačevalo niti minimalne (neto) plače. Kako je zakonsko urejeno konkretno to področje?

Na podlagi Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10 in 92/2015) je delavec upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, kadar v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. Torej Zakon o minimalni plači določa pravico do minimalne plače in njeno višino v bruto znesku. Kadar delavec dela krajši delovni čas od polnega, delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. V minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 s spremembami).

Dopolnitev Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 92/2015) je iz minimalne plače izvzel še tri dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. To so dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Omenjena sprememba je začela veljati 1. januarja 2016. Pri tem je treba opozoriti, da v minimalno plačo ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu.

Torej nerezidenti so zavezani za plačilo dohodnine le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, in sicer:

– kadar se izvaja zaposlitev ali se opravljajo storitve v Sloveniji,

– kadar dohodke izplačuje slovenski rezident (slovenska pravna oseba ali zasebnik) ali poslovna enota nerezidenta (poslovna enota tuje pravne osebe v Sloveniji),

– kadar nerezident opravlja dejavnost v ali prek poslovne enote ali stalne baze v Sloveniji,

– dohodki od vrednostnih papirjev in lastniških deležev, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, samoupravne lokalne skupnosti oziroma gospodarske družbe, zadruge idr., ki so ustanovljene v Sloveniji, vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z njihovo odsvojitvijo.

Skladno z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006 s spremembami) in 111. členom, ki določa pogoj obračuna splošne olajšave, je zakonsko določeno naslednje:

»Vsakemu rezidentu se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3302,70 evra letno, pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.«

Podrobnejša pojasnila glede obračuna plače za nerezidente je Finančna uprava Republike Slovenije objavila na svojih spletnih straneh v svojih brošurah, ki jih prilagamo v pomoč:

Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji.pdf

Brošura Mednarodna obdavčitev.pdf