Neplačevanje prispevkov ima lahko hude posledice

Neplačevanje prispevkov ima lahko hude posledice

S problematiko neplačevanja prispevkov se resno ukvarja tudi OZS. Čeprav smo že večkrat poudarili, da se z neplačevanjem prispevkov ne strinjamo (neplačniki namreč predstavljajo nelojalno konkurenco rednim plačnikom), pa smo hkrati tudi izpostavili, da je še pred »obsodbo« neplačnika nujno poznati tudi razloge zakaj je prišlo do neplačila prispevkov. Prav gotovo obstaja razlika med primeri, ko se prispevki zavestno ne plačujejo od primerov, ko podjetnik prispevkov ne more plačati iz objektivnih razlogov, na katere ni mogel vplivati. In prav za slednje primere OZS že kar nekaj zadnjih let poskuša uveljaviti spremembo obstoječe zakonodaje v smeri iskanja rešitev kako začasno premostiti likvidnostne težave za plačilo prispevkov. Zahteva Slovenske obrti in podjetništva št. 18 v letošnjem letu s tem v zvezi glasi takole:

Odpis, odlog in obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS, je ZPIZ-2 uzakonil ureditev, da ni več možen odpis ali delni odpis kot tudi ne odlog ali obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Medtem, ko se z ukinitvijo možnosti odpisa načeloma strinjamo, smo še posebej slednji dve možnosti ocenjevali kot logični in ustrezni, saj sta marsikateremu gospodarskemu subjektu, ki se je znašel v začasnih likvidnostnih težavah, omogočili izhod iz zagate in rešitev pred propadom podjetja. Glede na to, da takšna nova ureditev ni prinesla pričakovanih rezultatov glede zvišanja odstotka pobranih prispevkov, se bomo zavzemali za preučitev možnosti ponovne uvedbe odloga in obročnega plačila prispevkov. Tudi plačilo z zamikom ali na obroke, pomeni korektno izpolnitev predpisanih obveznosti, saj se pri tem zaračunajo zakonite zamudne obresti in posledično de facto nihče ne bi bil oškodovan.

Ob tem pojasnjujemo, da se pogosto popolnoma napačno razlaga, da bodo zaradi neplačanih prispevkov delavci prikrajšani pri pokojninski dobi. Iz določbe 133. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2 sicer resda izhaja, da se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki oz. da se v primerih, ko je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, v pokojninsko dobo upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe. Takoj ob tem je potrebno izpostaviti določbo 134. člena ZPIZ-2, ki velja le za zavarovance iz prvega in tretjega odstavka 14. člena zakona, torej le za zaposlene (pa še to ne za vse), ne pa tudi za s.p.-je, družbenike, kmete itd.. Ta določba določa, da se v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov. To pomeni, da se zavarovancem v delovnem razmerju, za katere delodajalec prispevkov ni plačal, ampak jih je zgolj obračunal, obdobja zavarovanja kljub temu vštevajo v pokojninsko dobo v celoti in se upoštevajo tako pri izpolnitvi pogojev za priznanje pravice, kot tudi pri odmeri pravice, (npr. za določitev odmernega odstotka), se pa takšna obdobja ne upoštevajo za izračun pokojninske osnove.

Še večji problem je v primerih, ko delodajalci prispevkov niti ne obračunajo in tudi ne plačujejo prispevkov). Po vzpostavitvi evidenc o obračunanih in plačanih prispevkih v letu 2018 se delavcem v delovnem razmerju, ki prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nimajo niti obračunanih, obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne bo vštevalo v pokojninsko dobo

Zaradi neizplačila plač v zakonskem roku, neplačila prispevkov, nepredložitve obračuna prispevkov ob siceršnjem izplačilu plač ipd., lahko doletijo delodajalca hudo škodljive posledice, tako finančne narave zaradi zagroženih visokih glob kot tudi kazenskega postopka in posledično možne zaporne kazni, zato kaže v celoti akceptirati v nadaljevanju spodaj priložena pojasnila in opozorila FURS-a, ki jih je dne 5. septembra objavila v sporočilu za javnost, v katerem napoveduje za drugo polovico septembra poostren nadzor za nepredlagatelje REK obrazcev.

FURS poostreno nad nepredlagatelje obračunov prispevkov za socialno varnost

Nepredlagateljem grozi visoka finančna globa ali celo zaporna kazen do treh let.

Finančna uprava RS bo v drugi polovici septembra 2017 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost (v nadaljevanju: REK obrazci) in tako za njih ne plačujejo prispevkov. Že izvedeni nadzori v zadnjih letih so bistveno pripomogli k večjemu številu oddanih REK obrazcev (v zadnjem letu 15 % manj nepredlagateljev, kot leto poprej). Ker gre za občutljivo področje kršenja temeljnih pravic delavcev in pereč problem vsakega posameznika, ki se v takšni situaciji znajde, bo FURS izvedel še dodatne nadzorne aktivnosti.
 

Nadzor

Davčnim zavezancem (delodajalcem), ki za pretekle mesece ob izplačilu plač niso predlagali REK obrazcev na podlagi katerih FURS evidentira obveznost plačila prispevkov, v izogib tovrstni obravnavi svetujemo, da to storijo čim prej. V drugi polovici septembra bodo namreč uslužbenci mobilnih enot FURS izvajali obsežne aktivnosti nadzora na tem področju. V okviru teh aktivnosti načrtujemo več sto nadzorov po vsej Sloveniji.

Mobilne enote FURS bodo na terenu preverjale ali delodajalci, ki REK obrazcev niso oddali, dejansko tudi niso izplačali plač. Če bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da so zaposleni prejeli plače (oziroma druga izplačila, ki dejansko predstavljajo plačo), prispevki pa niso bili obračunani in plačani, bo FURS zoper te delodajalce uvedel ustrezne postopke. Če pa bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da plače dejansko niso bile izplačane in obveznost predložitev REK obrazca ni nastala, bo FURS informacije o neizplačilu plač posredoval Inšpektoratu RS za delo, ki je pristojen za ukrepanje zoper delodajalce, ki s tem, ko ne izplačajo plače svojim zaposlenim, kršijo Zakon o delovnih razmerjih.
 

Zagrožena je visoka globa ali celo zaporna kazen

Predvidene globe za neoddajo REK obrazcev ob izplačilu dohodka so od 800 EUR do 30.000 EUR za delodajalca in od 600 EUR do 4.000 EUR za odgovorno osebo.

Neplačevanje prispevkov za socialno varnost pa lahko predstavlja kršitev temeljnih pravic delavcev in se obravnava kot kaznivo dejanje v skladu s  196. členom Kazenskega zakonika. Za to kaznivo dejanje je za odgovorno osebo delodajalca zagrožena zaporna kazen do treh let.

Aktivnosti FURS

FURS nad delodajalci izvaja stalen nadzor v zvezi z obračunavanjem prispevkov za zaposlene. Od 1. 1. 2015  do 30. 6. 2017 je bilo v 2.086 nadzorih ugotovljenih za več kot 40 mio EUR dodatnih davčnih obveznosti. Z namenom spodbuditi prostovoljno izpolnjevanje obveznosti iz naslova prispevkov pa FURS tudi redno mesečno objavlja seznam delodajalcev, ki ne predlagajo REK obrazca za izplačilo plač, kar poleg nadzora vpliva na zmanjševanje števila delodajalcev, ki prispevkov ne obračunavajo na predpisan način. Od prve javne objave nepredlagateljev  leta 2013 pa do danes se je njihovo število zmanjšalo za 23,4 %.

Posledice za zaposlene in njihova vloga pri ugotavljanju nepravilnosti

Kljub nizkemu odstotku zaposlenih (manj kot 1,5 % vseh zaposlenih v letu 2017), za katere delodajalec ni oddal REK obrazca, gre za pojav, ki je nesprejemljiv. Temeljna pravica vsakega zaposlenega je, da mu delodajalec za njegovo delo izplača plačo in obračuna ter plača akontacijo dohodnine in prispevke.

Če delodajalec za zaposlenega ob izplačilu plače ne predloži REK obrazca, se za to obdobje zaposlitve v evidencah FURS obračun prispevkov ne evidentira. Od leta 2017 dalje se podatki o pokojninski osnovi, ki jo za zaposlene tvori mesečno povprečje plač za posamezno leto, zbirajo izključno na podlagi oddanih REK obrazcev. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije podatke pridobiva od FURS. Navedeno pomeni, da v primeru, ko je plača izplačana pa hkrati delodajalec REK obrazca ne predloži, se prispevki iz naslova izplačane plače delavcu ne vštevajo v pokojninsko osnovo, niti se mu to obdobje ne všteva v pokojninsko dobo.

Ob tej priložnosti tako pozivamo zaposlene, da aktivno spremljajo, ali delodajalci uresničujejo njihove pravice iz naslova zaposlitve in o morebitnih kršitvah obveščajo pristojne organe ter sodelujejo v postopkih nadzora. Njihova aktivna vloga pri tem je namreč zelo pomembna. Kadar zaposleni sumijo na nepravilnosti svojega delodajalca v zvezi s plačevanjem obveznih prispevkov (primeroma izplačilo plače v gotovini, neprejemanje plačilnih list,..), jih pozivamo, da prepoznane nepravilnosti prijavijo na FURS čim prej, saj pravočasno obveščanje poveča možnost za hitro in učinkovito ukrepanje, prav tako tudi na dejansko poplačilo vseh obveznih prispevkov. V nasprotnem primeru namreč lahko delodajalci in njihove odgovorne osebe ostanejo brez premoženja, iz katerega bi bilo mogoče izterjati obveznosti.

Zaposleni lahko prijavi svojega delodajalca ali druge delodajalce, za katere sumi, da za svoje zaposlene ne plačuje obveznih prispevkov. Prijava suma nepravilnosti mora vsebovati dovolj podatkov o nepravilnostih in kršitelju, da lahko FURS navedbe preveri in ustrezno ukrepa. To je še posebej pomembno, če zaposleni želi, da njegova prijava ostane anonimna. Prijave se lahko pošljejo na prijave.fu@gov.si, podrobneje o tem, katere podatke mora prijava nepravilnosti vsebovati so objavljene na spletni strani FURS.

Naj spomnimo, da lahko zaposleni vedno preverijo, ali imajo obračunane in plačane prispevke, kar lahko storijo na FURS prek sistema eDavki, za kar potrebujejo digitalno potrdilo ali pa pooblastijo nekoga, ki ima digitalno potrdilo oziroma  pri pristojnem finančnem uradu, in sicer tako, da oddajo vlogo, dostopno tudi na spletni strani FURS.

Podrobne informacije o dopolnjeni pokojninski dobi in pokojninski osnovi pa lahko delavci dobijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.