Nov Zakon o varstvu potrošnikov (?)

Vlada RS je pred kratkim sprejela predlog (prenovljenega) Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju »osnutek ZVPot-1«) in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru RS. Primarni namen prenove obstoječega ZVPot[1] je v prenosu treh (sedaj ne več tako) novih evropskih direktiv[2]. Omenjene direktive naj bi poenotile pravila med pravnimi redi držav članic EU glede pravic in obveznosti potrošnikov v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami, prodajno pogodbo, pogodbo o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve ter nekaterih pravil v zvezi s kazenskimi sankcijami. Poleg ZVPot, predmet sprememb je tudi Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami[3], katerega vsebina se bo po novem v celoti prenesla v ZVPot-1.

 

Na prvi pogled predstavlja osnutek ZVPot-1 dejansko nov zakon v primerjavi z ZVPot. Pripravljavci osnutka so upoštevali nekatere kritike v zvezi z ZVPot, kot je npr. bila nepreglednost besedila zaradi dejstva, da so od sprejema ZVPot v letu 1998 do današnjega dne mnogotere spremembe samo vrivale v besedilo, tako da smo imeli med drugim tudi a43.č, a43.d in b43.d člen. Ravno tako odstavki členov v ZVPot niso oštevilčeni, zaradi česar so sklici na konkretna določila težko sledljivi. Osnutek ZVPot-1 odpravlja obe primeroma navedeni pomanjkljivosti. Prav tako sledi veliko bolj pregledni sistematiki zakona, kjer so najprej navedene splošna poglavja oz. določbe, nato sledi ureditev posameznih posebnih vrst pogodb.

 

Po mnenju pripravljavcev se temeljna načela glede na veljavna zakona ne spreminjajo in so osredotočena na zaščito potrošnikov kot šibkejše stranke v razmerju do podjetji in pravici potrošnikov do sodnega in upravnega varstva. Z jasno določitvijo pravil na bi se tudi zagotavljalo načelo pravne varnosti, kar posledično koristi tako potrošnikom kot podjetjem. Do določene mere napisano drži, vendar ni mogoče spregledati dejstva, da so nekateri instituti, ki jih je pravna teorija in praksa močno kritizirala tekom celotnega obstoja ZVPot (zlasti obvezna garancija za določeno blago) preživeli prenovo zakona in bodo tako tudi v prihodnje vnašali nejasnost ureditve, še posebej v primerjavi z ostalimi EU državami.

 

Je pa za pozdraviti odločitev pripravljavcev zakona, da se (končno) odpravijo neskladja glede jamčevalnih zahtevkov potrošnika v primeru neskladnosti blaga, ki so bila posledica neustreznega prenosa preteklih direktiv EU s področja varstva potrošnikov. Tako se (spet končno) uvaja hierarhija t.i. jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga (1. stopnja: brezplačno popravilo ali zamenjava blaga; 2. stopnja: znižanje kupnine ali odstop od pogodbe), kar pa do sedaj ni veljalo oz. je bila izbira prepuščena potrošniku (po vzgledu na ureditev, ki velja v Obligacijskem zakoniku za stvarne napake).

 

Osnutek ZVPot-1 na novo uvaja pravico potrošnika do zavrnitve, kar pomeni, da bi lahko potrošnik kljub hierarhiji zahtevkov takoj odstopil od pogodbe, če se neskladnost blaga pojavi v 30 dneh od dobave blaga, ne da bi mu bilo treba prej zahtevati popravila ali zamenjave blaga. Dodatno se predlaga ureditev določenih vidikov tržnih garancij (poleg zgoraj omenjene obvezne garancije), ki bi morala biti izdana brezplačno in v slovenskem jeziku, kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije.

 

Povsem na novo se ureja pogodbo o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve, obvezno jamstvo za skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve ter spremembo digitalne vsebine ali digitalne storitve. Vse navedeno je posledica prenosa Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev, kar pomeni, da teh določb trenutno veljavni ZVPot ne vsebuje. Posebej pomembna novost je, da se bodo določbe poglavja o pogodbi o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve uporabljale tudi v primeru, ko se bo potrošnik zavezal, da bo namesto kupnine podjetju posredoval osebne podatke v zameno za dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve, kot je to sedaj običajno v primeru socialnih omrežjih, storitvah elektronske pošte in mnogih drugih digitalnih dobavah in storitvah. Na novo se uvaja tudi obveznost ponudnikov, da zagotavljajo potrebne posodobitve digitalne vsebine in digitalne storitve, vključno z varnostnimi posodobitvami. Za razliko od pogodbe o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve, se bo prodaja blaga z digitalnimi elementi obravnavala po določbah, ki veljajo za prodajno pogodbo.

 

Po novem bodo urejene tudi tako imenovane spletne tržnice. Ponudniki spletnih tržnic bodo imeli obveznost, da potrošniku podajo dodatne informacije o razvrstitvi ponudb in, ali se v konkretnem primeru prek spletne tržnice sklepa pogodba s podjetjem ali potrošnikom. Dodatno bo veljala obveznost, da se potrošnika obvesti, ali je ponujena cena prilagojena na podlagi oblikovanja profilov potrošnikov, prepovedano bo tudi skrito oglaševanje, lažno podajanje ocen in priporočil potrošnikov. Prav tako bo prepovedana t. i. dvojna kakovost blaga, pri čemer je dovoljena različna kakovost blaga, prepovedano pa je različno blago enako označiti. Bolj jasno bo opredeljena tudi obveznost podjetij, kako in v kakšnih situacijah morajo pri ponujanju popustov označiti prejšnjo ceno in znižano ceno ( v primeru prodajnih akcij oz. znižanj cen).

 

Za podjetja je ena izmed najbolj pomembnih sprememb uskladitev meril za odmero globe, da bodo v vseh državah članicah EU le-te učinkovitejše, sorazmerne in odvračilne. S tem namenom se pri čezmejnih kršitvah predlaga določitev globe v višini odstotka letnega prometa podjetja, pri čemer najvišji znesek takšne globe znaša vsaj štiri odstotke letnega prometa podjetja in je odstotek prilagojen glede na razširjenost kršitve. Pripravljavci zakona sicer izpostavljajo tudi nekatere administrativne olajšave za podjetja (npr. možnost izbire načina komuniciranja s potrošniki), vendar ocenjujemo, da se bo učinek tovrstnih sprememb (čeprav bodo dobrodošle) dejansko izvotlil v primerjavi z drugimi dodatnimi obremenitvami.

 

Na OZS sicer pozdravljamo prizadevanja pripravljavcev zakona, da prenesejo navedene predpise EU, pa vendar menimo, da je bila glede na časovni okvir pripravljanja osnutka ZVPot-1 zamujena priložnost, da se tudi druge pomanjkljivosti ZVPot ustrezno odpravijo in se zagotovi primerjalno enaka ureditev pravic potrošnikov v Sloveniji z drugimi EU državami.