Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com

Nova kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem

07. SEPTEMBER 2018  |   Staša Pirkmaier

Dne 1. 9. 2018  je začela veljati Kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem (Ur. list RS, štev. 56/2018)  ter je sklenjena za določen čas, in sicer so 31. 12. 2022. Ta kolektivna pogodba velja za delodajalce v zasebnem sektorju ki poslujejo na  pridobiten način in kot glavno dejavnost opravljajo eno od navedenih dejavnosti v kolektivni pogodbi. Ta kolektivna pogodba zaenkrat  še nima  razširjene veljavnosti. Razširjena veljavnost KP pomeni, da velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost, ki spada pod določeno KP. Če KP nima razširjene veljavnosti, velja le za delodajalce, ki so člani delodajalskih združenj, ki so  podpisniki te KP.

Opozoriti pa velja, da ob upoštevanju Zakona o kolektivnih pogodbah, velja določena KP za stranki kolektivne pogodbe oz. njune člane. Pogodbeni stranki navedene kolektivne pogodbe sta kot predstavnika delodajalcev Turistično gostinska zbornica Slovenije   in Združenje delodajalcev Slovenije ter kot predstavnika delojemalcev Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije. 

Delodajalca lahko zavezujeta dve kolektivni pogodbi. V tem primeru velja, da mora delodajalec v vsakem konkretnem primeru (na primer odmera letnega  dopusta itd.,) uporabiti tisto, ki je za delavca ugodnejša.

V nadaljevanju bi izpostavila nekatere spremembe ter dopolnitve nove kolektivne pogodbe in sicer:

  1. Delodajalec lahko s pisno odredbo, na pri delodajalcu običajen način, ki jo vroči delavcu en dan pred prerazporeditvijo delovni čas zaradi objektivnih razlogov, tehničnih razlogov ali razlogov organizacije dela, začasno prerazporedi predvsem v sledečih primerih:
  • Zaradi nepredvidenega zmanjšanega ali povečanega obsega dela,
  • Zaradi začasnega pomanjkanja surovin (reprodukcijskih materialov, sestavnih delov) in energije (elektrika, para, plin),
  • Zaradi nepredvidene začasno povečane odsotnosti zaposlenih delavcev pri delodajalcu,
  • Zaradi neugodnih vremenskih pogojev.
  1. Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa in začasni prerazporeditvi delovnega

Časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur tedensko. Za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, se ure najdaljšega tedenskega delovnega časa sorazmerno zmanjšajo.

Delodajalec je dolžan vsake tri koledarske mesece narediti analizo stanja presežka ur delavcev, ki nastanejo zaradi  neenakomerne  in začasne prerazporeditve delovnega časa. O analizi je dolžan seznaniti reprezentativni sindikat v podjetju oziroma svet delavcev. V primeru viška ur, ki presega 5% povprečne delovne obveznosti zaposlenih, je dolžan predstaviti ukrepe s katerimi bo izboljšal organizacijo dela.

Delodajalec  je dolžan delavcu v okviru referenčnega obdobja omogočiti, da izrabi presežek ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve ali začasne razporeditve delovnega časa. Če delodajalec med referenčnim obdobjem ugotovi, da ne bo mogel delavcu zagotoviti izrabe presežnih ur, jih lahko plača v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečanih za najmanj 30%.

V kolikor se koriščenje presežnih ur v prvih šestih mesecih od njihovega nastanka znotraj enotnega referenčnega obdobja ne izvede in se jih do takrat ne izplača v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za najmanj 30%, se jih po poteku šestih mesecev od njihovega nastanka izkoristi ali izplača v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za najmanj 45%, in sicer najkasneje do izteka enotnega 12-mesečnega referenčnega obdobja.

Če izraba presežka ur zaradi narave delovnega procesa v okviru-12 mesečnega referenčnega obdobja, je delodajalec dolžan najkasneje pri izplačilu prve plače po izteku 12-mesečnega referenčnega obdobja izplačati delavcu vse opravljene presežne ure v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za 50%.

  1. Po novi kolektivni pogodbi za gostinstvo in turizem znaša regres 1000 EUROV. Po prejšnji kolektivni pogodbi je regres znašal 900 EUROV, za leto 2017 pa 950 UROV.

Opozoriti velja, da tisti delodajalci, ki so regres že izplačali po takrat veljavni kolektivni pogodbi niso dolžni poračunati višji regres po novi kolektivni pogodbi. Tisti delavci, ki pa so se zaposlili po 1.9.2018 bodo upravičeno do višjega regresa prav tako tudi tisti, ki jim bo v primeru nelikvidnosti izplačan  regres najkasneje do 1. novembra tekočega leta.