Davčni vidik obdarovanja zaposlenih

Ob zaključku koledarskega leta, ko zunaj zadiši po snegu in kuhanem vinu, v objemu domačega ognjišča pa po sveže pečenih piškotih, je prav, da se za dobro opravljeno delo zahvalimo tudi zaposlenim in jim namenimo nekaj zahvalnih in spodbudnih besed. Če pa zraven priložimo še kakšno majhno darilce ali denarno nagrado, bodo prazniki zagotovo še lepši.

Davčni vidik obdarovanja zaposlenih:

1. Izplačilo dela plače za poslovno uspešnost

Skladno z 44/1/12 ZDoh-2 se plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, ne všteva v davčno osnovo prejemnika in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. 

Izplačilo dela plače za poslovno uspešnost se šteje za davčno priznan odhodek.

2. Izplačilo nagrade

Nagrada, ki jo izplačamo delavcu se všteva v davčno osnovo prejemnika. Izplačilo nagrade se šteje za davčno priznan odhodek.

3. Pogostitev

Novoletno kosilo ali večerja, na katero so vabljeni vsi zaposleni, se ne všteva v davčno osnovo prejemnika skladno z 39/3/1 ZDoh-2. Ker boniteta ni predmet obdavčitve, je strošek pogostitve davčno nepriznan.

4. Darila

Darila, ki jih delodajalec ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključijo v davčno osnovo delavca, če vrednost darila ne presega 15 EUR. Strošek darila se šteje za davčno nepriznan odhodek. Če darilo presega 15 EUR, pa ga je potrebno vključiti v davčno osnovo zaposlenega, obračunati prispevke in dohodnino, hkrati pa se za namene davčnega obračuna strošek upošteva kot davčno priznan.

5. Darila dana otrokom zaposlenih

Če delodajalec podari otroku delavca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. Strošek obdaritve otrok zaposlenih pod zgornjimi pogoji, se šteje za davčno priznan odhodek tudi, če znesek izplačamo na račun zaposlenega.

6. Doplačilo regresa do max. višine neobdavčenega zneska

Skladno z 44/1/13 se regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo prejemnika do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Pa vendar se bo eventuelno "doplačilo" regresa v mesecu decembru, do max. neobdavčenega zneska, v celoti vštevalo v davčno osnovo prejemnika. Dohodek, ki bi bil kot pravica določen v nasprotju z zakonom in kot tak tudi izplačan (po 1. 7. ali 1. 11. v posebnih primerih), se z vidika davčne obravnave po pojasnilu FURS ne more obravnavati po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in se šteje za drugi dohodek iz delovnega razmerja.

7. Poračun povračila stroškov prehrane in prevoza 

Delodajalec je dolžan delavcem povrniti strošek prehrane in prevoza mesečno, skladno z delovnopravno zakonodajo. Eventuelni poračuni, ki nimajo podlage v delovnopravni zakonodaji (kolektivnih pogodbah dejavnosti, podjetniški kolektivni pogodbi), se z davčnega vidika štejejo za drug dohodek in se v celoti vštevajo v davčno osnovo prejemnika.