Pogoji za podaljšane in prenovljene ukrepe skladno z ZIUPGT (dopolnjeno 22. 7. 2021)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je dne 16. 7. 2021 objavilo pojasnila glede izvajanja ukrepa povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas skladno z novosprejetim Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT) ter drugimi ukrepi, sprejetimi na podlagi tega zakona in Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ). Celotno besedilo pojasnil je dostopno tu.

Dne 22. 7. 2021 je bila objavljena sprememba pojasnila MDDSZ glede roka za vložitev vloge.

Pojasnila MDDZS so še posebej pomembna z vidika izvajanja ukrepa povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas, saj podrobneje opisujejo pogoje, ki jih morajo izpolniti delodajalc, ki želijo biti deležni tega ukrepa. Posebej izpostavljamo naslednji del pojasnil.

"V zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 15. člena ZIUPGT, ki določa, da mora biti opravljanje gospodarske dejavnosti s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno, MDDSZ podaja sledeča pojasnila.

Da je delodajalcu opravljanje dejavnosti onemogočeno ali omejeno, mora torej izhajati iz predpisa Vlade Republike Slovenije. V kolikor s predpisom opravljanje dejavnosti ni onemogočeno ali omejeno, delodajalec do povračila nadomestila plače ni upravičen.

MDDSZ pojasnjuje, da tretja alineja prvega odstavka 15. člena ne določa, da mora biti opravljanje dejavnosti s predpisom Vlade RS onemogočeno v celoti, kar pomeni, da je lahko onemogočeno tudi delno oziroma zadošča, če je opravljanje gospodarske dejavnosti omejeno. V tem delu gre za omilitev pogoja kot je bil do sedaj določen pri povračilu nadomestila plače za delavce, ki so bili napoteni na čakanje na delo doma. Pri presoji tega pogoja se upoštevajo tisti predpisi, ki neposredno onemogočajo opravljanje točno določene gospodarske dejavnosti in se tudi sklicujejo na točno določeno gospodarsko dejavnost. Ravno tako se pri presoji tega pogoja upoštevajo tudi predpisi, ki omejujejo opravljanje določene gospodarske dejavnosti in se nanjo tudi sklicujejo (npr. omejitev zasedenosti nastanitvenih kapacitet). V kolikor pa kakšen splošni predpis posredno omejuje ali onemogoča opravljanje neke gospodarske dejavnosti (npr. omejitev števila ljudi na določenem prostoru oziroma po kvadraturi) se bo pri presoji pogoja upošteval tudi tak predpis v kolikor neposredno vpliva oziroma omejuje opravljanje določene gospodarske dejavnosti. V okviru pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT je torej za odločanje pomembno ali je opravljanje gospodarske dejavnosti s predpisom Vlade RS omejeno ali onemogočeno. Ob tem poudarjamo, da je v veljavi več različnih odlokov Vlade RS, ki posredno ali neposredno omejujejo ali onemogočajo opravljanje različnih gospodarskih dejavnosti in ki se sproti spreminjajo in dopolnjujejo, zato je potrebno ves čas spremljati odloke Vlade RS in njihove morebitne spremembe.

Ni pa po mnenju MDDSZ mogoče šteti, da je opravljanje gospodarske dejavnosti kot take onemogočeno ali omejeno v smislu izpolnjevanja pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT, če so določeni zgolj pogoji pod katerimi se lahko gospodarska dejavnost opravlja, če le ti izhajajo zgolj iz varnostnih (preventivnih) razlogov zaradi preprečevanja širjenja okužb (npr. zagotavljanje ustreznega zračenja prostorov, zagotavljanje minimalnega stika med strankami oziroma potrošniki, razkuževanje prostorov in podobno). Ravno tako MDDSZ še posebej opozarja, da zahteva po t.i. »PCT« (npr. za vstop v gostinski lokal, kinematografe, organizirane dogodke in podobno) ter pogoji, ki veljajo za prehod državnih mej (trenutno t.i. »PCT«) ne štejejo za omejitev v smislu izpolnjevanja pogoje iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT. S predpisom Vlade RS mora biti torej biti omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti kot take (neposredno ali posredno kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem odstavku).

Prav tako ni mogoče šteti, da je opravljanje gospodarske dejavnosti kot take onemogočeno ali omejeno v smislu izpolnjevanja pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT v primeru, ko je opravljanje gospodarske dejavnosti delodajalca omejeno ali onemogočeno posredno zaradi tretjih subjektov. Navedeno pomeni, da delodajalec, ki ne more ali omejeno opravlja gospodarske dejavnosti zaradi svojih poslovnih partnerjev, katerim je dejansko onemogočeno ali omejeno opravljanje dejavnosti (na primer: avtobusni prevozniki omejeno opravljajo dejavnosti, ker je število turistov zmanjšano ali svetovalno podjetje omejeno opravlja dejavnost, ker se njegovi poslovni partnerji ne odločajo za njegove storitve, ipd.), ni upravičen do povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas od polnega. Do povračila nadomestila plače je lahko namreč upravičen zgolj neposredno tisti delodajalec, katerega opravljanje gospodarske dejavnosti je onemogočeno ali omejeno s predpisom Vlade.

Nadalje MDDSZ pojasnjuje, da se pri odločanju ne bo upoštevala zgolj glavna dejavnost, ki jo delodajalec opravlja, temveč vse dejavnosti, pri čemer je pa pogoj, da je delavec v tej dejavnosti dejansko zaposlen in bi, če opravljanje dejavnosti s predpisom ne bi bilo onemogočeno ali omejeno, dejansko opravljal delo v tej dejavnosti.

MDDSZ dodatno opozarja, da 26. člen ZIUPGT določa, da so delodajalci upravičeni do izvajanja ukrepa odreditve dela s skrajšanim delovnim časom tudi v primeru, če jim delno povračilo nadomestila plače po ZIUPGT ne bo dodeljeno ali zanj ne bodo zaprosili. Navedeno pomeni, da delodajalec delavcem lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom od polnega na način kot je določeno z ZIUPGT in v tem primeru za delavca in delodajalca veljajo obveznosti in pravice kot so določene v tem poglavju, vendar  je delodajalec do povračila nadomestila plače upravičen zgolj v primeru, če izpolnjuje vse pogoje za upravičenost do povračila nadomestila plače kot so določeni z ZIUPGT. Npr.: v primeru, da delodajalec sicer izpolnjuje ostale pogoje za priznanje pravice do povračila nadomestila plače, opravljanje gospodarske dejavnosti pa ni ves čas onemogočeno ali omejeno s predpisom Vlade, je delodajalec do povračila nadomestila plače lahko upravičen zgolj za čas, ko je opravljanje gospodarske dejavnosti s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno, delavcem pa je sicer ves čas lahko odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom od polnega. Vendar za čas, ko opravljanje gospodarske dejavnosti s predpisom Vlade ni onemogočeno ali omejeno, stroške nadomestila plače krije delodajalec sam.

Delodajalec ob vložitvi vloge za delno povračilo nadomestila plače za skrajšani delovni čas poda izjavo, da mu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti na dan vložitve vloge oziroma na prvi dan obdobja za katerega uveljavlja povračilo nadomestila plače (npr. v primeru, da je delavcu bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom dne 1. 7. 2021, ko je bilo opravljanje dejavnosti s predpisom omejeno, ko je delodajalec vložil vlogo 15. dan od odreditve dela s skrajšanim časom, pa opravljanje dejavnosti ni več bilo omejeno, bo štelo, da so pogoji za priznanje pravice izpolnjeni, saj so bili izpolnjeni na prvi dan obdobja za katerega uveljavlja povračilo nadomestila plače). Ob vsakokratnem mesečnem uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače (t.i. zahtevku za izplačilu) nato delodajalec ponovno poda izjavo o tem ali mu je bilo v obdobju za katerega zahteva izplačilo omejeno ali onemogočeno opravljanje dejavnosti in kratko pojasnilo kako oziroma s čem ter ali mu je bilo opravljanje dejavnosti v tem obdobju omejeno ali onemogočeno ves čas ali le delno. Navedeno pomeni, da bo, v kolikor delodajalec na dan vložitve vloge oziroma na prvi dan obdobja za katerega uveljavlja povračilo nadomestila plače ne bo izpolnjeval vseh zakonskih pogojev za priznanje pravice, vloga zavrnjena, delodajalec pa lahko vedno vloži novo vlogo, če se okoliščine spremenijo (npr. če se spremeni odlok Vlade RS), vendar je rok za vložitev vloge 15 dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, kar mora biti razvidno iz predložene odredbe V kolikor bo vlogi ugodeno, ker so v trenutku vložitve vloge izpolnjeni vsi pogoji za priznanje pravice, pa se kasneje predpis Vlade spremeni tako, da pogoji niso izpolnjeni, ker npr. opravljanje gospodarske dejavnosti v vmesnem času ni omejeno ali onemogočeno, pa je dolžan delodajalec to upoštevati pri zahtevku za izplačilo.

Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem povračila nadomestil plač po tem zakonu opravlja ZRSZ, inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 15. do 23. člena ZIUPGT pa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor."