Razsodba evropskega sodišča v prid slovenskemu podjetju

V avstrijski protidampinški zakonodaji, ki je začela veljati s 1. januarjem 2017, je Sodišče Evropske unije ugotovilo nasprotja s pravom Evropske unije. Ta se nanaša na del avstrijske protidampinške zakonodaje pri plačilu varščine, ki jo mora naročnik plačati, če odda dela tujemu podjetju. Ta del avstrijske zakonodaje je po evropski razsodbi v nasprotju s pravom Evropske unije. Pozitivna odločitev Sodišča Evropske unije v korist slovenskemu podjetju, je vsekakor precejšnjega pomena tako za slovenska podjetja kot samostojne podjetnike, ki opravljajo čezmejne storitve na avstrijskem trgu.

Gre za primer čezmejnega opravljanja storitve podjetja Čepelnik d.o.o. s sedežem na Prevaljah. Ta je na hiši Michaela Vavtija v Avstriji, blizu meje s Slovenijo opravljalo čezmejne storitve v vrednosti 12.200 evrov. Avstrijski naročnik storitev oziroma del je podjetju Čepelnik d.o.o. plačal avans v višini 7.000 evrov.

Avstrijska finančna policija je pri inšpekcijskem pregledu podjetja Čepelnik d.o.o. ugotovila naslednji dve upravni kršitvi in sicer:

• da pri dveh napotenih delavcih ni podjetje pravilno prijavilo začetka dela in
• da podjetje v povezavi s plačami za štiri napotene delavce ni predložilo dokumentov v nemškem jeziku.

Po inšpekcijskem pregledu je avstrijska finančna policija od naročnika del takoj zahtevala, da ustavil plačila ter mu naložila plačilo varščine v višini še neplačanega zneska 5200 evrov.

Varščina je bila namen za zavarovanju plačila morebitne globe, če bi ta bila naložena v postopku proti podjetju Čepelnik d.o.o. Po zaključku del je podjetje Čepelnik d.o.o avstrijskemu naročniku del izdalo račun v višini 5.000 evrov za poravnavo še neplačanega računa. Avstrijski naročnik del Mihael Vavti je plačilo računa zavrnil z obrazložitvijo, da je v skladu z upravno odločbo še neplačani znesek plačal upravnemu organu v Velikovcu. Podjetje Čepelnik d.o.o. je zato zoper naročnika del začelo postopek za izterjavo še neplačanega zneska.

V zadevi Čepelnik d.o.o. proti Michaelu Vavti, je Sodišče Evropske unije sklenilo, da je ureditev, ki omogoča da se prejemniku storitve naloži ustavitev plačila in plačilo varščine za zavarovanje plačila morebitne denarne kazni, v nasprotju s pravom Evropske Unije. Pri odločitvi je Sodišče Evropske unije sledilo mnenju generalnega pravobranilca Nilsa Wahla.

Tuja podjetja so bila do izrečene razsodbe izpostavljena nevarnosti, da bi naročnik njihovih storitev že pri najmanjšem prekršku dobil predpisano plačilo varščine. Tega  pa so se dobro zavedali tudi avstrijski naročniki, ki prav zaradi možnosti zapletov in nadaljnjih postopkov niso več dajali dela slovenskim podjetjem.       

Te nevarnosti sedaj ni več, saj je Evropsko sodišče ugotovilo, da nalaganje plačila varščin še preden je ugotovljen prekršek ni v skladu s pravom Evropske unije. Zakonske določbe avstrijskega zakona o plačilnem in socialnem dampingu, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2017, bodo vsekakor v prihodnosti še vroča tema avstrijske politike.

Po razsodbi Sodišča Evropske unije bo vsekakor moralo priti do popravka omenjenih avstrijskih zakonskih določil, ki niso v skladu z evropsko zakonodajo.

Pozitivna razsodba v korist slovenskemu podjetju pa pomeni tudi spodbudo ostalim podjetjem, ki so se pri Evropski komisiji pritožila zaradi visokih kazni in poostrenega nadzora pri čezmejnem opravljanju storitev v Avstriji.