Reforma sistema davka na dodano vrednost

Skupni sistem davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) je pomemben za enotni evropski trg. Prva direktiva o DDV sega v leto 1967. Prvotno je bila uvedena za odpravo prometnih davkov, ki so izkrivljali konkurenco in ovirali prost pretok blaga, ter davčnih kontrol in formalnosti na notranjih mejah. DDV je pomemben in vedno večji vir prihodkov v Evropski uniji (v nadaljevanju EU) ter je leta 2015 predstavljal prihodke v višini več kot 1 bilijon EUR, kar ustreza 7 % bruto domačega proizvoda EU. Vendar se sistem DDV kljub številnim reformam ni zmožen prilagoditi izzivom današnjega svetovnega, digitalnega in mobilnega gospodarstva.

Obstoječ sistem DDV izvira iz leta 1993. Zasnovan je bil kot prehodni sistem in je izredno razdrobljen ter zapleten za naraščajoče število podjetij, ki poslujejo čezmejno. Sistem hkrati omogoča goljufije, saj se domače in čezmejne transakcije obravnavajo drugače, blago ali storitve pa je na enotnem trgu mogoče kupiti brez plačila DDV.

Evropska komisija je oktobra 2017 objavila načrte za najobsežnejšo reformo pravil EU o DDV v zadnjih 25 letih. Z reformo naj bi se izboljšal ter posodobil sistem DDV.

Vsako leto se tako po podatkih in študijah Evropske komisije izgubi za več kot 150 milijard EUR DDV (velja za države EU), kar pomeni, da države članice izgubijo prihodke, ki bi jih lahko uporabile za šole, ceste in zdravstvo. Po ocenah Evropske komisije je približno 50 milijard EUR (ali 100 EUR na državljana EU na leto) od tega izgubljenih zaradi čezmejnih goljufij na področju DDV.

S predlagano reformo DDV naj bi sistem postal trdnejši in enostavnejši. Komisija želi sistem DDV, ki bi evropskim podjetjem pomagal v celoti izkoristiti vse prednosti enotnega trga in konkurirati na svetovnih trgih. Podjetja, ki poslujejo čezmejno, imajo trenutno 11 % višje stroške izpolnjevanja obveznosti kot tista, ki trgujejo le na domačem trgu. S poenostavitvijo in posodobitvijo sistema DDV naj bi se ti stroški znižali za približno 1 milijardo evrov.

Evropska komisija si že dolgo prizadeva za dokončni sistem DDV, ki deluje v prid enotnega trga. V svojem akcijskem načrtu za DDV iz leta 2016 je podrobno pojasnila, zakaj je potrebno vzpostaviti enotno evropsko območje DDV, ki bo enostavnejše, manj dovzetno za goljufije in prijaznejše za podjetij. Obenem je trenutni sistem DDV še vedno razdrobljen in predstavlja pomembno breme zlasti za mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljevanju MSP) ter spletna podjetja. Akcijski načrt določa program za posodobitev sedanjih pravil EU o DDV, ki vključuje:

• ključna načela prihodnjega enotnega evropskega sistema DDV;
• kratkoročne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV;
• posodobitev okvira za stopnje DDV in predstavitev možnosti, ki bi državam članicam zagotovile večjo prožnost pri določanju teh stopenj;
• načrte za poenostavitev pravil o DDV tako za elektronsko poslovanje v okviru strategije za enotni digitalni trg kot za celovit sveženj glede DDV, kar bo olajšalo poslovanje MSP.

Podpredsednik Evropske komisije (Valdis Dombrovskis), ki je pristojen za evro in socialni dialog, je poudaril, da potrebuje EU sistem, ki omogoča učinkovitejšo obravnavo čezmejnih goljufij na področju DDV. Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino (Pierre Moscovici) pa je povedal, da se 25 let po oblikovanju enotnega EU trga podjetja in potrošniki pri čezmejnem poslovanju še vedno soočajo z 28 različnimi ureditvami DDV in da je potrebno obstoječi zastareli sistem, ki temelji na nacionalnih mejah, odpraviti.

Komisija s svežnjem iz oktobra 2017 torej predlaga temeljito spremembo sedanjega sistema DDV, v skladu s katero bo prodaja blaga iz ene v drugo državo članico EU obdavčena enako kot blago, prodano znotraj posameznih držav članic. Tako se bo vzpostavil nov in dokončni sistem DDV za EU.

Evropska komisija si bo prizadevala doseči dogovor o štirih osnovnih načelih ali temeljih novega dokončnega enotnega območja DDV v EU:

• boj proti goljufijam: DDV se bo, po spremembi, obračunaval za čezmejno trgovino med podjetji. Trenutno je ta vrsta trgovine oproščena plačila DDV, kar goljufivim  podjetjem omogoča, da poberejo DDV in nato »izginejo« brez posredovanja denarja državi;
• točka „vse na enem mestu“: z omenjeno točko bodo podjetja, ki prodajajo čezmejno, lažje izpolnjevala svoje obveznosti na področju DDV. Trgovci bodo lahko izpolnili svoje obveznosti glede prijave in plačila prek enotnega spletnega portala v svojem jeziku ter po enakih pravilih in upravnih predlogah kot v domači državi. Države članice si bodo nato DDV plačale (poravnale) neposredno, kot že velja pri prodaji e-storitev;
• večja doslednost: prešlo se bo na načelo namembnega kraja, saj bo končni znesek DDV vedno plačan državi članici končnega potrošnika in obračunan po stopnji te države članice (načelo že v uporabi pri prodaji e-storitev);
• manj birokracije: poenostavila se bodo pravila za izdajanje računov, tako da bodo lahko prodajalci pripravili račune v skladu s pravili svoje države tudi pri čezmejnem trgovanju. Podjetjem ne bo več potrebno pripravljati poročila o čezmejnih transakcij (t. i. rekapitulacijskega poročila) za davčne organe.

S predlogom komisije se uvaja tudi koncept t.i. potrjenega davčnega zavezanca, pri čemer gre za kategorijo zaupanja vrednih podjetij, ki bodo imela koristi od precej poenostavljenih in manj zamudnih pravil.

Predlagane so tudi štiri „hitre rešitve“, ki naj bi začele veljati z letom 2019. Te kratkoročne ukrepe so izrecno zahtevale države članice, da bi se izboljšalo vsakodnevno delovanje sedanjega sistema DDV, dokler ni dokončna ureditev v celoti dogovorjena in uvedena.

Zakonodajni predlog bo sedaj poslan državam članicam v Svetu v dogovor ter Evropskemu parlamentu v posvetovanje. Komisija bo leta 2018 to pobudo dopolnila s podrobnim pravnim predlogom o spremembi tako imenovane direktive o DDV (DIREKTIVA SVETA 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost) na tehnični ravni, da bi se lahko na novo predlagana ureditev DDV nemoteno uvedla. Tako kot pri vseh pobudah na področju obdavčitve je za začetek veljavnosti predlaganih sprememb potrebno soglasje vseh držav članic.

Tadeja Bučar, svetovalka - specialistka za delovno področje davčnih zadev

Ljubljana, 11.10.2017