Rok za izplačilo regresa ostaja nespremenjen tudi v letošnjem letu, zato kaže pohiteti

Dejstvo je, da je formalno epidemija že prenehala, pa vendarle je marsikateri podjetnik še vedno v velikih poslovnih težavah, ki jih je povzročil Covid-19, zato predstavlja izplačilo regresa precejšnje dodatno breme.

OZS je samostojno kot tudi skupaj z ostalimi delodajalskimi asociacijami predlagala zamik izplačila regresa, toda pravega posluha pristojnih inštitucij ni bilo.

V zakonodajnem postopku je sicer Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu za omilitev posledic epidemije Covid-19 (ZIUPGT), ki naj bi pod določenimi pogoji vsaj nekaterim delodajalcem omogočil zgolj povračilo stroškov plačila regresa v višini 1024 €, pri čemer bo vsekakor eden od pogojev tudi ta, da je delodajalec zaposlenim regres izplačal pravočasno.

Iz 131. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1 izhaja, da je pravica do regresa odvisna od pravice do dopusta in na tej podlagi je dolžan delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, ki v letošnjem letu 2021 znaša 1024,24€. Delodajalci, ki vas zavezuje kaka panožna kolektivna pogodba bodite pozorni na to, če je mogoče v tej kolektivni pogodbi dogovorjen višji znesek regresa kot ga določa zakon, saj ste v takem primeru dolžni izplačati tak višji znesek.

Skrajni zakonski rok za izplačilo regresa je torej tudi letos 1. julij. 

S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.  S tem v zvezi kaže opozoriti, da se nelikvidnost po mnenju sodišča ugotavlja na podlagi 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki sicer opredeljuje insolventnost in jo je v praksi zelo težko dokazati.

Vsekakor pa imejte pred očmi tudi kazenske določbe, saj se z globo od 3.000 do 20.000 eurov  kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR-1.  Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe. Za tiste, ki imajo status manjšega delodajalca, kamor spadajo tisti delodajalci, ki ne glede na statusno obliko zaposlujejo deset ali manj delavcev, so globe sicer nižje, pa še vendar zelo visoke, saj znašajo od 1.500 do 8.000 evrov.

Ob tem dodajam, da iz sodne prakse izhaja, da sklicevanje delodajalca na poslovne težave, ki so privedle do neizplačila regresa, za delovno sodišče nima relevantne teže oz. ne predstavlja opravičljivega razloga za neizplačilo, zato tožbenemu zahtevku delavca za izplačilo regresa običajno ugodi.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS