Status starejšega delavca v primerjavi s statusom delavca pred upokojitvijo skozi prizmo postopka odpovedi iz poslovnih razlogov

Kljub temu, da so od uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1 (Ur. list RS, št. 21/2013), ki velja od 12. 04. 2013 dalje pretekla torej že dobra 4 leta, pa so še vedno relativno pogosta zmotna razmišljanja, da že status starejšega delavca daje varstvo pred odpovedjo, kar pa ne drži popolnoma.

Nujno je namreč potrebno ločiti 2 navidez zelo podobna pojma, ki jih je uvedel novi Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1 (v nadaljevanju ZDR-1), saj imata različne pravne posledice.

Status starejšega delavca ima tudi po 197. členu novega ZDR-1 tisti, ki ima starost 55 let ali več, ne glede na dopolnjeno delovno ali pokojninsko dobo. Tak cenzus velja tako za moške kot za ženske, starostni pogoj pa se v naslednjih letih ne zaostruje. Starejši delavec je že na podlagi zakona upravičen do treh dodatnih dni letnega dopusta, delodajalec pa mu brez njegovega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela, prav tako ima pravico do dela s krajšim delovnim časom, če se delno upokoji.

Po starem zakonu (ZDR) je bil status starejšega delavca pomemben tudi kot varovalna določba za relativno varstvo pred odpovedjo iz poslovnih razlogov.

To varovalno funkcijo pred odpovedjo je v novem ZDR-1 nadomestila določba 114. člena, ki opredeljuje »delavce pred upokojitvijo«. V to kategorijo spadajo delavci in delavke, ki dopolnijo starost 58 let, kar velja tako za moške kot za ženske.  Za opredelitev tega statusa pa po novi sodni praksi velja tudi zgolj alternativen pogoj, saj ima tak status tudi tisti, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev (ne pa tudi za predčasno) manjka do 5 let pokojninske dobe, četudi še nima starosti 58 let in torej ni potrebno izpolnjevati kumulativno obeh pogojev hkrati.

Kakšne so posledice takega statusa v zvezi z odpovedjo?

Takšnemu delavcu delodajalec načeloma ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njegovega pisnega soglasja dokler ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Seveda pa je pri tem potrebno vedeti, da je zaradi podanega soglasja »na varni strani« zgolj delodajalec, medtem ko bo delavec »potegnil kratko«, saj ne bo upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje, ker se šteje, da je zaradi podanega soglasja, ki ga ni bil dolžan dati, izražena njegova volja za prenehanje delovnega razmerja in s tem povezane socialne varnosti.

Kdaj takšno varstvo pred odpovedjo ne velja?

Zakon dopušča nekaj izjem in tako je, ob predpostavki seveda, da poslovni razlog res obstaja, moč podati odpoved iz poslovnih razlogov v primeru:

- če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino;

- če je delavcu po ustreznem postopku ponujena nova ustrezna zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu;

- da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo;

- uvedbe postopka prenehanja delodajalca;

V takih primerih velja, da bo odpoved iz poslovnih razlogov zakonita, četudi se poda »delavcu pred upokojitvijo«, posledično pa bo delavec upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.

V primerih iz prve alinee, ki so v praksi tudi najbolj pogosti, si mora izdelovalec odpovedi že v začetku odgovoriti na 2 bistveni vprašanji:

1. Do kakšnega denarnega nadomestila bi bil delavec lahko upravičen glede na svojo starost in zavarovalno dobo;
2. Kdaj bo delavec izpolnil pogoje za starostno upokojitev, ki se zaradi prehodnega obdobja še vedno zaostrujejo v letih, ko bi delavec koristil denarno nadomestilo oz. bi se mu le-to izteklo, upoštevajoč pri tem tudi določene njegove osebne okoliščine;

Denarno nadomestilo za starejše od 55 let in z zavarovalno dobo nad 25 let, traja maksimalno 25 mesecev.

Kot novost novega ZDR-1 kaže omeniti, da lahko delodajalec po določbi 3. odst. 114. člena z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev delavca pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije oz. ZPIZ-a. Pri tem je nujno vedeti, da ZPIZ lahko poda le podatke o upokojitvenih pogojih, ki jih bo delavec izpolnil upoštevajoč njegovo starost in pokojninsko oz. zavarovalno dobo, ne pa tudi na račun  eventuelnega zniževanja upokojitvene starosti zaradi otrok, dela pred 18. letom ali služenja obveznega vojaškega roka. Do pred nekaj meseci je takšen izračun popolnoma zadostoval, saj je bila sodna praksa takšna, da so bili za zakonitost tovrstne odpovedi pomembni splošni upokojitveni pogoji posameznega delavca za starostno pokojnino, ne pa tisti, ki bi jih delavec lahko dosegel z uveljavljanjem znižanja upokojitvene starosti na račun teh osebnih okoliščin.

Na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 161/2014, ki jo pri odločanju o pravici do  denarnega nadomestila v zadnjem obdobju upošteva tudi zavod za zaposlovanje, pa je relevantna tudi nedvoumno izražena volja delavca, da namerava za izpolnitev pogojev za starostno upokojitev uveljavljati kako od osebnih okoliščin, ki jo dopušča pokojninski zakon ZPIZ-2 za znižanje upokojitvene starosti in ne le izračun o izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, ki si ga pridobi delodajalec na podlagi 3. odst. 114. člena ZDR-1. V ta namen se torej upošteva tudi izračun ZPIZ-a ki ga delodajalcu pred vročitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi predloži delavec, ker se namerava upokojiti z upoštevanjem kakšnih svojih osebnih okoliščin, s katerimi lahko uveljavlja znižanje starostnega pogoja za upokojitev.

V kolikor bo imel delavec izpolnjene upokojitvene pogoje za starostno upokojitev, četudi z uveljavljanjem znižanja starostne meje na podlagi kake od osebnih okoliščin, v okviru zgoraj navedenega 25 mesečnega obdobja maksimalno možnega prejemanja denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje, bo delodajalčeva odpoved pogodbe o zaposlitvi v celoti utemeljena na dopustni zakonski normi iz zgoraj navedenega 114. člena ZDR-1, kljub temu, da ima delavec status »starejšega delavca oziroma delavca pred upokojitvijo«, delavec pa bo upravičen do denarnega nadomestila in drugih pravic na zavodu za zaposlovanje.

Glede na to, da daje zakon varstvo pred odpovedjo iz poslovnih razlogov delavcu pred upokojitvijo že v primeru, ko ima izpolnjenega enega od pogojev (bodisi starost 58 let ali da manjka do starostne upokojitve manj kot 5 let), je potrebno temu smiselno razlagati tudi tretjega od zgoraj naštetih štirih primerov, ko varstvo pred odpovedjo ne velja. Gre namreč za primere, ko delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu. Tudi v tem primeru namreč zadostuje že eden od pogojev. To v praksi pomeni, da v kolikor delodajalec zaposli delavca, ki je star 57 let in mu manjka do starostne upokojitve npr. 4 leta, mu delodajalec v primeru obstoja poslovnega razloga lahko suvereno poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, četudi v 25 mesecih prejemanja denarnega nadomestila ne bi izpolnil pogojev za starostno upokojitev. Enako velja, če bi ob zaposlitvi imel npr. 58 let starosti, do starostne upokojitve pa bi mu manjkalo 6 let.