Vpliv delne oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost na davčno osnovo normiranega s.p.

Samozaposlene osebe so v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2):

a) v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco oproščene plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca za ZPIZ v višini 50 odstotkov zneska prispevka,

b) v naslednjih 12 mesecih pa oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca za ZPIZ v višini 30 odstotkov zneska prispevka.

Vpliv oprostitve na davčno osnovo

Prihodki (tudi normiranega s.p.) se v poslovnih knjigah pripoznajo v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Glede na določila SRS 15.11 (2019) se prihodki pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Posledično je potrebno delno oprostitev plačila prispevkov pripoznati kot prihodek iz naslova državne subvencije (navedeno je v skladu z računovodskim načelom kosmatega izkazovanja gospodarskih kategorij, ki pravi, da se gospodarske kategorije izkazujejo v kosmatih zneskih brez pobotanj, in sicer tako stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov kot tudi prihodki in odhodki).

Finančna uprava Republike Slovenije ( v nadaljevanju FURS) je v pojasnilu številka 4212-154/2014-2 pojasnjevala, da lahko zasebniki normiranci v polju 2.6 obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za znesek delne oprostitve plačila prispevkov opravijo zmanjšanje prihodkov na raven davčno priznanih.

FURS je takšno izkazovanje delne oprostitve plačila prispevkov dopuščal za davčna leta do vključno leta 2020.

Po trenutnem stališču FURS-a normiranci prihodkov iz naslova delne oprostitve plačil prispevkov ne morejo (ne smejo) več izvzeti iz obdavčenih prihodkov. FURS namreč meni, da se ta oprostitev realizira prek upoštevanja celotnih normiranih odhodkov (tako tistega dela, ki ga pokriva država, kot tudi tistega, ki ga krije zavarovanec sam).

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.