Novice

V sredo 14. 07. 2021 je začel veljati Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), ki je bil objavljen dan prej v uradnem listu RS št. 112.

Skrajni zakonski rok za izplačilo regresa je tudi letos 1. julij. Za tiste, ki imajo pravico do celotnega letnega dopusta in posledično tudi do celotnega regresa, znaša le-ta po zakonu 1024,24 €, v zavezujoči kolektivni pogodbi pa je lahko določen tudi višji znesek.

Konec meseca marca je vlada skladno z možnostjo, ki jo je predvideval PKP 5, s sklepom podaljšala več »PKP ukrepov« do 30. junija in med le-temi tudi ukrep povračila nadomestila plače za čas karantene in višje sile.

Obveznost delodajalcev, ki velja od aprila 2013 in izhaja iz 2. odst. 160. člena Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1, da je potrebno zaposlene najkasneje do konca meseca marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto, je delodajalcem že dobro prišla v navado, pa vendarle ni odveč o tem še enkrat zapisati par pojasnil, še posebej zato, da ne bi kakega delodajalca po nepotrebnem doletela globa.

ZZUOOP prinaša nov ukrep, ki je namenjen razbremenitvi zdravstva. Velja od uveljavitve zakona pa do konca leta. Vlada ga bo s sklepom lahko podaljšala še za šest mesecev.

Po ZIUPDV delavec v času odrejene karantene ni upravičen do nadomestila plače, če bo odšel v državo, ki je bila že v času njegovega odhoda na rdečem seznamu. Enako velja tudi v času od 31. maja do uveljavitve ZIUPDV, ko je sicer strošek nadomestila plače za čas odrejene karantene na delodajalcu. Delodajalec bo moral delavcu to odsotnost obračunati kot neopravičeno neplačano. Seveda, če se ne bosta dogovorila za kakšno drugo vrsto odsotnosti (letni dopust, koriščenje ur, ...).

Od 11. 7. pa do 30. septembra 2020, je po ZIUPDV delodajalec ponovno upravičen do povračila nadomestila plače delavcu za čas odrejene karantene. To velja le v primeru, da delavcu ne more organizirati dela na domu.

Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija tekočega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se ob nelikvidnosti delodajalca lahko določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Kljub temu, da je od uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1 (Ur. list RS, št. 21/2013 s spr. in dop., v nadaljevanju ZDR-1), ki velja od 12. 04. 2013 dalje preteklo že 7 let, pa so še vedno relativno pogosta zmotna razmišljanja, da že status starejšega delavca daje varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne drži popolnoma.

Dejstvo je, da bo marsikateri delodajalec zaradi aktualnih kriznih razmer, ki jih povzroča koronavirus imel velike poslovne težave, zato je dobro poznati zakonite možnosti, ki jih ima na razpolago, tako glede omogočanja dela zaposlenih od doma, začasnega čakanja na delo doma kot nenazadnje tudi glede možnosti podaje odpovedi iz poslovnih razlogov ipd..