Davčni obračun 2016

Zavezanci:

Davčni obračun so dolžne pripraviti gospodarske družbe, ki dosegajo dohodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb[1] in samostojni podjetniki, ki dosegajo dohodek iz naslova opravljanja dejavnosti po Zakonu o dohodnini[2].

Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb obračun davka od dohodkov pravnih oseb pripravijo z vnosom postavk v programu Silvester Pelias, zavezanci za davek od dohodka iz dejavnosti pa si pripravi davčnega obračuna pomagajo s programom Silvester Fineus. Pripravljene datoteke se oddajo elektronsko preko e-davkov.

Rok za oddajo davčnega obračuna:

Rok za oddajo davčnega obračuna je predpisan z Zakonom o davčnem postopku[3]. Zavezanci so dolžni predložiti davčni obračun najpozneje v treh mesecih po zaključku poslovnega leta za preteklo poslovno leto. Če je poslovno leto enako koledarskemu letu, se rok za predložitev davčnega obračuna za leto 2016 izteče 31. 3. 2017.

Doplačila/vračila obveznosti iz naslova davčnega obračuna:

Davčni zavezanci so po oddaji davčnega obračuna za leto 2016 dolžni plačati:

1. obveznost po davčnem obračunu za leto 2016, to je razliko med izračunanim davkom in plačano akontacijo, v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna in
2. poračunati akontacije davka za januar in februar 2017, najkasneje do 10. 4. 2017.

Če je višina akontacij na podlagi davčnega obračuna za leto 2016 nižja, se bodo preplačila zapadlih in plačanih obrokov akontacije davčnemu zavezancu vrnila v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna.

Davčna osnova:

Osnova za davek je dobiček, ugotovljen kot presežek davčno priznanih prihodkov nad davčno priznanimi odhodki. Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, s prilagoditvami, kot jih zahteva zakonodaja. Najpogostejše prilagoditve prihodkov in odhodkov najdete v nadaljevanju.

Posebna obravnava velja za normirance, zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Normirani odhodki znašajo 80 % obdavčljivih prihodkov.

Davčna stopnja:

Prilagoditev prihodkov:

1. Izvzem prihodkov iz naslova dividend in dohodkov podobnih dividendam

Prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobička in dohodki, ki so podobni dividendam, se lahko izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če je izplačevalec zavezanec za davek po ZDDPO-2, rezident druge države članice EU ali rezident tretje države ter zavezanec za davek od dohodkov v tej drugi državi in hkrati ni rezident države, v kateri je splošna stopnja davka nižja od 12,5% in je ta država objavljena na seznamu Ministrstva za finance (davčne oaze). Če zavezanec izvzame prihodke, je dolžan povečati davčno osnovo za 5 % izvzetega dohodka.

1.  Izvzem dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev

Dobiček iz naslova odsvojitve lastniških deležev se lahko izvzame iz davčne osnove v višini 50 % ob izpolnjevanju pogojev, da je zavezanec udeležen v kapitalu oz. v upravljanju najmanj v višini 8 %, za obdobje najmanj 6 mesecev in da je v tem obdobju zaposloval  najmanj eno osebo za poln delovni čas. Če zavezanec izvzame dobičke iz naslova odsvojitve, je dolžan povečati davčno osnovo za 5 % izvzetih dobičkov (izguba iz naslova odsvojitve lastniških deležev se pri ugotavljanju davčne osnove kot odhodek ne prizna v višini 50 %).

1. Povečanje prihodkov iz naslova transfernih cen

Pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti in nerezidenti se upoštevajo transferne cene, vendar prihodki najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen med nepovezanimi osebami. Pri ugotavljanju prihodkov od obresti na posojila med povezanimi osebami se prihodki upoštevajo najmanj do višine priznane obrestne mere.

Prilagoditev odhodkov:

Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDoh-2 oziroma po ZDDPO-2 in pripoznani na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS 2016).

Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
2. imajo značaj privatnosti,
3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

Davčno nepriznani odhodki:

Davčno nepriznani odhodki so našteti v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Samostojni podjetniki so dolžni spoštovati določbe obeh zakonov, gospodarske družbe pa za ugotavljanje dobička spoštujejo le določbe ZDDPO-2.

Po ZDoh-2 se kot odhodek ne priznajo:

1. davki, ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba in niso povezani z opravljanjem dejavnosti (npr. davek od premoženja, davek na dediščine in darila);
2. dohodnina po tem zakonu;
3. davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost;
4. samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.

Po ZDDPO-2 se za davčno nepriznane odhodke štejejo:

1. dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička;
2. odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;
3. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost;
4. stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
5. kazni, ki jih izreče pristojni organ;
6. davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba;
7. davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec ni uveljavil kot odbitek, čeprav je imel to pravico;
8. obresti:
   1. od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;
   2. od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež ali prebivališče v davčnih oazah;
9. donacije;
10. podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi.

Davčno nepriznani odhodki so tudi ugodnosti, ki jih delodajalec nudi zaposlenim, če te niso obdavčene kot boniteta po ZDoh-2. Za boniteto se primeroma ne štejejo:

1. ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih, ipd.;
2. premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in druge zavarovalne premije;
3. uporaba parkirnega prostora;
4. uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme.

Delno priznani odhodki:

1. Stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora, so priznani v višini 50 %.
2. Obresti od presežka posojil, prejetih od delničarja oz. družbenika, če ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev, so davčno priznan odhodek, če posojila ne presegajo štirikratnik zneska deleža v kapitalu zavezanca.
3. Pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti in nerezidenti se upoštevajo transferne cene, vendar odhodki največ do višine, ki je ugotovljena z upoštevanjem primerljivih tržnih cen med nepovezanimi osebami. Odhodki iz naslova obresti na posojila med povezanimi osebami se priznajo največ do višine priznane obrestne mere.

Odhodki, ki niso davčno priznani ob oblikovanju, se pa priznajo ob porabi oz. odpravi:

1. Rezervacije, oblikovane skladno s SRS, so davčno priznan odhodek, razen rezervacij za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravljeni storitvi, za reorganizacijo, pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine pred upokojitvijo, ki se priznajo v višini 50 % oblikovanih rezervacij. Ob porabi oziroma odpravi rezervacij iz davčnega obračuna izvzamemo prihodke oz. odhodke, ki nam ob oblikovanju niso bili davčno priznani.
2. Odhodki iz naslova prevrednotenja (oslabitev) poslovnih terjatev se priznajo v obračunanih zneskih, vendar znesek teh odhodkov ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov:

• zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh letih dejansko odpisanih terjatev po pogojih davčno priznanega odpisa ali
• zneska, ki predstavlja 1 % obdavčljivih prihodkov.

Davčno nepriznane oslabitve ob oblikovanju se priznajo ob odpisu celote ali dela terjatev, če se odpis opravi po pogojih davčno priznanega odpisa.

1. Odhodki iz naslova slabitev finančnih naložb in finančnih instrumentov, razen oslabitev naložb in finančnih instrumentov, ki so izmerjeni po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, se ne priznajo kot odhodek ob oblikovanju, temveč se priznajo zavezancem ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oz. ob odpravi finančne naložbe oz. finančnega instrumenta.
2. Amortizacija se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih davčno priznanih amortizacijskih stopenj iz 33. člena ZDDPO-2. Amortizacija, obračunana za poslovne namene, ki presega davčno priznano amortizacijo, se prizna kot odhodek v kasnejših davčnih obdobjih.

Povezane osebe:

Za povezani osebi se štejeta osebi (rezident/nerezident, rezident/rezident), ki sta povezani v kapitalu (neposredna ali posredna udeležba najmanj v višini 25 % vrednosti delnic ali deležev), upravljanju ali nadzoru oziroma na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij z nepovezanimi osebami. Če se osebi štejeta za povezani in med seboj poslujeta, sta za davčne namene dolžni dokazovati višino primerljive tržne cene ter v davčnem obračunu povečati davčno osnovo za razliko med pogodbeno in primerljivo tržno ceno. Dokazovanje pri poslovanju med rezidentoma ni potrebno, v kolikor:

• sta oba v istem davčnem položaju (izkazujeta pozitivno davčno osnovo oz. nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij);
• eden od rezidentov ne plačuje davka po stopnji 0 % oz. po posebni ali nižji stopnji oz. ni oproščen plačila davka.

Oprostitev dokazovanja ne velja za povezani osebi s. p. in d. o. o.

Davčna izguba:

Ugotovljena negativna razlika med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki je davčna izguba. Pokrivati jo je možno neomejeno dolgo, pri čemer lahko zavezanec v tekočem davčnem obračunu zmanjšuje davčno osnovo iz naslova preteklih davčnih izgub le do višine 50 % davčne osnove tekočega obdobja. Ob izkazani davčni izgubi v tekočem davčnem obračunu oziroma nepokriti davčni izgubi iz preteklih let se zahteva izpolnitev priloge davčnega obračuna.

Davčne olajšave:

Zavezanci lahko uveljavljajo davčne olajšave največ do višine davčne osnove.

1. Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj

Olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj lahko uveljavljajo zavezanci, ki vlagajo v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti oz. v nakup raziskovalno-razvojnih storitev. Zahteva se skrbno vodenje dokumentacije za posamezen projekt (poslovni načrt).

Višina olajšave: 100 % vlaganj.

Prenos: 5 let.

Izključuje se: z olajšavo za investiranje

Priporočilo: skrben pregled priročnika Frascati.

1. Olajšava za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva

Davčno osnovo lahko znižamo za vlaganja v opremo in neopredmetena sredstva, razen investicij v:

• pohištvo in pisarniško opremo;
• motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in avtobusov in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza EURO VI;
• dobro ime;
• stvarne pravice na nepremičninah in podobne pravice.

Višina olajšave: 40 % investiranega zneska.

Prenos: 5 let.

Vračanje olajšave: odtujitev sredstva prej kot v 3 letih po letu vlaganj.

1. Olajšava za zaposlovanje

Olajšava za novo zaposlitev za nedoločen čas, osebe mlajše od 26 let ali starejše od 55 let, ki je bila vsaj šest mesecev pred zaposlitvijo prijavljena kot brezposelna oseba pri Zavodu RS za zaposlovanje in v zadnjih 24 mesecih ni bila zaposlena pri zavezancu ali njegovi povezani osebi.

Višina olajšave: 45 % plače za prvih 24 mesecev zaposlitve

Prenos: /

Pogoj: povečanje skupnega števila zaposlenih

Izključuje se: z olajšavo za zaposlovanje invalidov in regijsko olajšavo za zaposlovanje

1. Olajšava za zaposlovanje invalidov

Zavezanec, ki zaposluje invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove.

Višina olajšave:

• 50 % plače invalida
• 70 % plače invalida s 100% telesno okvaro in gluho osebo
• 70 % plače za invalide nad predpisano kvoto (invalidnost ne sme biti posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu)

Prenos: /

Olajšava za invalida in olajšava za invalide nad predpisano kvoto se izključujeta.

1. Olajšava za zavezanca invalida

Zavezanec, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove.                                            

Višina olajšave za vsak mesec opravljanja dejavnosti:                                 

• 30 % povprečne mesečne plače v RS oziroma
• 60 % povprečne mesečne plače v RS za invalida s 100% telesno okvaro in gluho osebo.

Pogoj: zavezanec ne zaposluje delavcev.

1. Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

Olajšavo lahko koristi zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju.

Višina olajšave: v višini plače te osebe, vendar ne več kot 20 % povprečne mesečne plače v RS za vsak mesec opravljanja dela.

Prenos: /

1. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Delodajalec, ki v skladu s pogoji iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po pokojninskem načrtu kolektivnega zavarovanja delno ali v celoti plačuje premije v korist delojemalcev zavarovancev izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v RS ali državi članici EU, lahko koristi olajšavo za PDPZ.

Višina olajšave: 24 % obveznih prispevkov za PIZ in ne več kot 2.819,09 EUR.

Prenos: /

Velja tudi za s. p., ki je priključen k načrtu.

1. Olajšava za donacije

Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, ekološke, športne, religiozne namene in druge splošno koristne namene v višini 0,3 % obdavčenega prihodka v davčnem letu.

Prenos: /

Dodatno olajšavo v višini 0,2 % obdavčenega prihodka v davčnem letu je možno uveljaviti za izplačila za kulturne namene in izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene.

Prenos: 3 leta

V letu 2016 je mogoče še zadnjič koristiti tudi olajšavo za izplačila v denarju in naravi političnim strankam, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu.

1. Regionalne olajšave

Zavezanci iz Pomurske regije in iz območij z visoko brezposelnostjo (Pokolpje, Maribor z okolico, Hrastnik, Radeče in Trbovlje), ki imajo sedež in dejansko izvajajo dejavnost na teh območjih, lahko, ob izpolnjevanju pogojev in kriterijev iz Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje, v davčnem obračunu znižajo davčno osnovo za:

• investiranje v nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva v višini 70% investiranega zneska in
• zaposlovanje v višini 70 % stroškov prikrajšanega delavca za prvih 12 mesecev zaposlitve

Pogoj:

• olajšava za zaposlovanje - povečanje neto števila zaposlenih;
• olajšava za investiranje – prispevek lastnih sredstev najmanj v višini 25 % investicije.

Omejitev višine državne pomoči:

• za zaposlovanje največ do 50 % stroškov plače posameznega delavca
• za investiranje največ do 30 % vrednosti investicije (za srednja podjetja 40 %, za mala podjetja 50 %).

Izključuje se: z olajšavo za zaposlovanje in olajšavo za investiranje