Oprostitev plačila PIZ in izplačilo kriznega dodatka po ZIUZEOP (dopolnjeno 4. 5.)
Označeno z rdečo so spremembe na podlagi ZIUZEOP-A.
Glavni namen 33. člena ZIUZEOP je izplačilo kriznega dodatka delavcem, ki delajo. Zato, da se delodajalcu zaradi tega ne bi povečali stroški dela, ga je država oprostila plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 % in 8,85 %). Pri tem ukrepu ni pogoj, da delodajalec ni davčni dolžnik ali da ima za zadnjih 5 let predložene vse REKe!
Ukrepa ne morejo uveljavljati neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov, delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost (delodajalci iz področja K iz SKD), če imajo na dan 13. 3. 2020 več kot 10 zaposlenih in tuja diplomatska predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS. Upravičenci pa ne rabijo izpolnjevat pogojev v zvezi upadom prihodkov ali pogoja, da niso davčni dolžniki ipd..
Zaradi spremembe 99. člena ZIUZEOP delodajalcem ne bo treba v primeru delitve dobička in nagrad poslovodstvu, .... naknadno plačevati teh prispevkov, ker se na 33. člen ne nanaša več. Tako je dosežen prvotni namen 33. člena, da je izplačilo kriznega dodatka in oprostitev plačila PIZ obveza in ne izbira delodajalca.
I. PRISPEVKI PIZ za delavce, ki delajo
Država krije PIZ I in II za delo v obdobju od 13. 3. - 31. 5. 2020. Ta ukrep mora koristiti vsak upravičen delodajalec za delavce, ki delajo. Koriščenje tega ukrepa ni izbira delodajalca. Oprostitev se prizna za čas, ko zaposleni delajo in prejemajo plačo kot za čas, ko zaposleni prejemajo nadomestilo plače (letni dopust, bolniška, ...). Oprostitve ni za tista nadomestila plače, ki so že oproščena plačila prispevkov, bonitete in druge dohodke iz delovnega razmerja, ki niso del plače. Delodajalec je oproščen plačila PIZ tudi pri delavcih, katerih zadnja plača je presegla 3x minimalne plače (2.821,74 EUR bruto). Ni pa delodajalec oproščen plačila PIZ od nadomestila plače za čakanje na delo/višje sile četudi ne bo preko ZRSZ uveljavljal povračila nadomestila plače (npr. ker posluje in ne izpolnjuje pogokev)
Poročanje:
Delodajalec o izplačanih plačah, za katere velja ukrep, predloži ločen obračun, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Šifre dohodka. REK-1: 1002 Plača za delo v času epidemije PniPD: 5551 Plača za delo v času epidemije za delodajalce, ki niso plačniki davka (Vir: FURS).
Če delodajalec za marčevsko plačo še ni upošteval oprostitve plačila PIZ jih uveljavlja naknadno tako, da predloži popravek z zmanjšanjem predloženega REK-1 obrazca (vrsta dohodka 1001) in hkrati predloži REK-1 obrazec za vrsto dohodka 1002. Na REK-1 obrazcih tako ločeno poroča za del obdobja, ko do oprostitev ni bil upravičen in del obdobja, ko je bil upravičen do oprostitve plačila prispevkov. V poljih M se v obeh primerih vpiše obdobje celotnega meseca. REK 1 za marec - Delodajalec davčnemu organu poroča ločeno za del plače, od katere uveljavlja oprostitev plačila PIZ.
Primer: Če je delavec delal cel mesec, se ločeno poroča o plači za obdobje od 1. 3. do 12. 3. 2020, in sicer z navedbo vrste dohodka 1001 ter ločeno za obdobje od 13. 3. do 31. 3. 2020, in sicer z navedbo vrste dohodka 1002. V poljih M se v obeh primerih poroča obdobje 1. 1. 2020 do 31. 3. 2020.
II. KRIZNI DODATEK
Delodajalec mora vsakemu zaposlenemu ob plači, ki dela plačati krizni dodatek za delo v obdobju od 13. 3. - 31. 5. 2020, v višini 200 eur za vsak mesec dela (oproščen plačila davkov in prispevkov ter se ne všteva v letno odmero dohodnine), če delavčeva zadnja plača ni presegla 3x minimalne plače (2.821,74 EUR bruto). Izplača mu ga ob izplačilu plače. Menim pa, da trenutna dikcija zakona določa, da mora to dobiti vsak delavec, ki dela, četudi npr. od doma, kjer ni izpostavljen posebnim tveganjem.
Krizni dodatek pripada tudi vsem delavcem, zaposlenim v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Delodajalcu bo znesek za invalida povrnil JŠRIPS, za druge delavce pa je strošek delodajalca (zagotovijo jih iz naslova oprostitev in olajšav, ki jih imajo).
Če delavec dela s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, razen v primeru, ko delavci delajo s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (67. člen ZDR-1).
Znesek se upošteva sorazmerno obdobju, v katerem je delavec delal v času epidemije (tudi za marec). To je uradno stališče FURS. Po mojem mnenju se upoštevajo le efektivno oddelane ure, prazniki pa le, če bi na ta dan dejansko delal.
Primer: V marcu 22 delovnih dni, delavec dela 8 ur/dan – od 13. 3. – 31. 3. je 13 delovnih dni = 200/22 x 13 =118,18 EUR
Primer: V aprilu je bilo 20 delovnih dni, delavec je delal cel mesec 8 ur/dan od ponedeljka do petka. Bila sta dva praznika 13. 4. (ponedeljek) in 27. 4. (ponedeljek). Po ZIUZEOP-A delavcu pripada krizni dodatek tudi za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal. Zato delavcu pripada krizni dodatek tudi za oba praznična dneva, torej 200 EUR.
Podrobneje tukaj.
Poročanje:
Ob izplačilu predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1190 – Dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo. Na zbirnem REK obrazcu vpiše podatke o delodajalcu in številu oseb – prejemnikov, na individualnem REK obrazcu pa vpiše podatke o prejemniku dohodka in znesek izplačanega kriznega dodatka vpiše v polje A052, brez vpisa oznake dohodka.
Koliko prihrani delodajalec, če izplača krizni dodatek in ne plača prispevkov za PIZ lahko preberete v blogu.