21. oddaja IZZIVI – obrt in podjetništvo

Tokratna oddaja prinaša vpogled v prenovljen sistem vajeništva pri nas. Pred informativnimi dnevi smo bili v velenjskem šolskem centru, kjer bodo razpisali nov program strojnega mehanika, obrtnike pa smo vprašali, kaj si obetajo od prenovljenega sistema vajeništva. Poskusni sistem je zaživel lani, katera mesta bodo ponudili dijakom v novem šolskem letu?

Zakladnica najpomembnejših znanj so uspešna podjetja

V tem šolskem letu je poskusno zaživel vajeniški sistem. V velenjskem šolskem centru so prepričani, da takšnega zanimanja za mlade kadre v samostojni Sloveniji še ni bilo. Velik interes je predvsem za tehniške poklice, pa tudi za gostinske. O novem sistemu vajeništva ter povezovanja gospodarstva in šol je predsednik Odbora za izobraževanje OZS Simon Ogrizek dejal, da je najbolj pomembno, da je dijak ves čas v stiku s poklicem in trendi v posamezni dejavnosti. Te je najlažje spremljati v uspešnih podjetjih. Dobro znanje je najboljša osnova za uspeh. »Pomembno je, da izobraževalni sistem dojame, da je v uspešnih podjetjih največja zakladnica znanja,« je še dejal Ogrizek. Mladim in staršem je treba predstaviti, kakšen je pomen strokovnega izobraževanja, da je to začetek poti, ki lahko seže tudi do strokovnega doktorata. V studiu pa je beseda tekla o potrebah gospodarstva oziroma obrtnikov. Božena Germelj Drstvenšek iz OZS je pojasnila, v čem je posebnost vajeniškega sistema. Poudarila je, da predstavlja prednost za dijake na eni in za delodajalca na drugi strani. Glede na to, da se število izobraževalnih programov v prihodnjem šolskem letu širi, Germelj Drstvenškova pričakuje, da bo več sklenjenih vajeniških pogodb, med 150 in 200. Mag. Dubravka Berc Prah iz Šolskega centra Rogaška Slatina je povedala, da je zdaj, ko so se izboljšale razmere v gospodarstvu, tudi zanimanja za izobraževanje na njihovi šoli več in v novem šolskem letu bodo izobraževali steklarje tudi v vajeniškem sistemu.

Pravilnik o poklicnih boleznih je škodljiv

Obrtnike in podjetnike je razburil predlog Pravilnika o poklicnih boleznih. Poudarjajo, da pravilniku ne nasprotujejo, a poudarjajo, da je v takšni obliki zanje nesprejemljiv. Očitajo mu, da ne loči zasebnega in poklicnega, da ni dodelan in nima temeljev v zakonu, zato tudi ni ustreznih varovalk pred zlorabo. Na Ministrstvu za zdravje RS obrtnikom odgovarjajo, da je bil pravilnik v usklajevanju dolgo časa in bo v kratkem tudi do konca in zagotavljajo, da ne prinaša dodatnih obremenitev za delodajalca. Omogočal pa bo večji poudarek na preventivi, ki bo zagotavljala čim manjša tveganja za poklicne bolezni.